Sveta maša je vselej lahko priložnost za zahvalo. 17. februarja so se pograjski farani zahvalili Njemu, ki je pred petdesetimi leti na ta svet poslal Bogdana Oražma, župnika in človeka z mnogoterimi talenti. Povsem do zadnjega kotička napolnjena velika župnijska cerkev v Polhovem Gradcu je zgovorno pričala o njegovi priljubljenosti. Med njimi so bili njegovi sobratje duhovniki, prijatelji in župljani, vsi so prišli izročit svojo zahvalo. Nekateri so jo izrekli tudi naglas, predvsem pa so bile zanimiva pričevanja in anekdote na skupna srečanja, potepanja, prepevanja in druge dogodivščine. "Človek z veliko začetnico, izjemen pevec in pridigar, športnik po srcu, popotnik, veseljak in pravi humorist, skratka najboljši župnik," je bilo večkrat iskreno povedano. Še bolj veselo pa je bilo po sveti maši, ko se je dogajanje preselilo v bližnji Kulturni dom Jakoba Trobca, kjer so mu pripravili kar nekaj nepozabnih točk, ob katerih se je pošteno nasmejal tudi sam in ponovno s svojim smehom poskrbel, da se je smejala vsa dvorana.

Ponovna priložnost za veselje in zahvalo je bila 11. marca, ko je v polhograjski farni cerkvi misijonski križ prejela njihova faranka sestra Ana - Helena Tominec. Zbrani so jo s slovesno sveto mašo, molitvami in priprošnjami pospremili k njenem novem poslanstvu. Ta namreč odhaja na svoj prvi misijon v Ukrajino, kjer se bo razdajala pomoči potrebnim.