In sedaj, ko že od leta 2012 skuša urediti legalizacijo objekta,  se vse začne in ustavi pri dostopni cesti, ki je tudi povod za odmevno TV reportažo. Gre za 350 metrov makadamske ceste, ki teče po desetih zemljiščih v lasti štirinajstih fizičnih oseb. Jabolko spora je v tem, da je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za novogradnjo, ali pa legalizacijo črne gradnje (ob tej cesti so kar tri, tudi od Ines), urejen dovoz; to pa pomeni da si solastnik dovozne poti ali pa da ti lastniki podpišejo in notarsko overijo uporabo, torej služnost poti.   
V tej zgodbi sem globoko udeležen tudi sam, podal sem izjavo na televiziji, saj nisem le pogodbeni novinar, temveč sem pomagal stnaovalcem te ulice; 15 let vodim agencijo za promet z nepremičninami in pred 12-imi leti sem začel sodelovati z Duh Marijo pri prodaji njenih zazidljivih parcel. Prodaja se začne s podpisom pooblastila prodajalca, nato pa z določitvijo prodajnih parcel, torej geodetsko odmero, ki je večje zazidljivo območje razdelilo na 5 manjših parcel in dostopno cesto širine štiri metre. Prodaja je stekla, oglaševanje, ogledi kupcev, a se je zataknilo pri elektriki – na tem delu Dobrove je bila namreč jakost elektrike preslaba in v nekaj letih je bila planirana postavitev nove transformatorske postaje pri podjetju Kogovšek ob glavni cesti, in podzemni kabel do tega območja, oddaljenega 200 m zračne linije. Do takrat gradnje ni. Prav tako so na občini oz. krajevni skupnosti Dobrova pojasnili, da na tem delu ni dovolj pretočnega vodovodnega priključka, da se bo novi vodovod do tega naselja, kjer so prevladovale črne gradnje, zgradil hkrati z že omenjeno elektrifikacijo. Prodaja se je tako ustavila za nekaj let do leta 2016 in vmes se je dejansko postavil nov vodovod, elektrika, pa tudi občina je uspela 350 metrov dostopne ceste geodetsko odmeriti in označiti z mejniki. Po besedah župana so potrebovali geodeti kar šest let, da so pridobili soglasja za geodetsko odmero cesto, saj gre za več let trajajoče spore med prebivalci  na tem območju. Večkrat je posredovala policija (celo na dan snemanja za A kanal je policijska intervencija mirila zmerjanje in grožnje med udeleženci geodetske meritve na zemljišču enega od solastnikov dovozne ceste).  Med prebivalci te ulice in solastniki dovozne ceste  je v preteklosti prihajalo tudi do fizičnih prerivanj in napada, zdravniške pomoči, pa tudi pravnih napak – eden od lastnikov črne gradnje je namreč kupil zemljišče le od enega od treh solastnikov, s čimer sta seveda oba preostala solastnika ostala brez upravičene kupnine. Prodaja preko posrednika bi take anomalije preprečila, saj poznamo posle, hkrati imamo zavarovano odgovornost za take napake! In ker sta hkrati solastnika, ki nista dobila kupnine v tožbi s tretjim solastnikom, in hkrati solastnika  dovozne poti, sedaj nočeta podpisat služnosti ceste, nujno potrebne za legalizacijo objektov, zgrajenih na črno, ali novogradnjo na zazidljivih zemljiščih!  

Dovozno pot je do geodetske razdelitve občine urejala skupnost stanovalcev štirih hiš sama. V lastni režiji so zgradili tudi novi most preko potoka Horjulka, na pobudo in z materialnimi sredstvi Marije Duh, ki je takrat tudi vodila trgovino z gradbenim materialom Duh na Dobrovi, je načrte za most in statične izračune izdelal SCT d.d, tako da je most trden še danes, 25 let kasneje!

Priposestvovanje služnosti poti

Priposestvovanje ureja Stvarnopravni zakonik, in sicer na dva načina: »stvarna služnost nastane s priposestvovanjem,če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri deset let.« Nadalje v naslednjem odstavku:« stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval«. 

Kot je razvidno iz zgoraj citiranega člena, zakon predvideva dve priposestvovalni dobi za priposestvovanje stvarne služnosti. Dobra vera se presoja v skladu z 28. členom SPZ, kar pomeni, da je priposestvovalec v dobri veri, če ni vedel, niti ne bi mogel vedeti, da ni upravičen do služnosti. To praviloma pomeni, da mora biti služnost vpisana v zemljiško knjigo. Tako ima priposestvovanje iz prvega odstavka 217. člena SPZ praktično gledano pomen le v primerih, ko je prišlo do ustanovitvenega akta, ki je iz nekega razloga neveljaven. Ta razlog bi lahko zlasti bila napaka v zavezovalnem poslu (pogodbi) ali v razpolagalni sposobnosti lastnika nepremičnine, ki naj bi se obremenila. Prav tako pride v poštev primer, ko služnost nastane s sodno ali upravno odločbo, ki je bila kasneje odpravljena ali razveljavljena. Če sta se stranki le dogovorili za služnost, ta pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo, priposestvovalec ponavadi ne bo v dobri veri in ne bo mogel priposestvovati služnosti v desetih letih, lahko pa jo na podlagi drugega odstavka 217. člena SPZ priposestvuje v dvajsetih letih.