Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 21.05.2018

delno oblačno
Zvečer bodo še nastale posamezne plohe ali nevihte. Ponoči se bo prehodno povsod razjasnilo, proti jutru pa se bo v notranjosti Slovenije zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem do 16 °C.
12°C | 23°C
torek, 22.05.2018
13°C | 20°C
sreda, 23.05.2018
13°C | 24°C
četrtek, 24.05.2018
14°C | 23°C
Opozorila
Nedelja, 20.5.2018 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
12°C
23°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Sosed sosedu

Zgodovinarji in geografi raziskovali ostanke ......


SOSED SOSEDU

| |
17.05.2018      9:56
A A

Zgodovinarji in geografi raziskovali ostanke meje


Druga svetovna vojna je eden izmed najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine. Štirje okupacijski režimi – nemški, italijanski, madžarski in režim ustaške Hrvaške – so Slovence razdelili med različne državne entitete ter jih v etničnem smislu obsodili na smrt. Eden izmed ključnih motivov za drugo svetovno vojno je bila revizija državnih meja, nastalih po prvi svetovni vojni. Le-ta je potekala na škodo manjših narodov, tudi slovenskega.


Pri Milanu Koširju na Črnem vrhu; z leve Božidar Flajšman, Bojan Balkovec, Božo Repe, Borče Ilievski, Matija Zorn, Maruša Nartnik, Peter Mikša in Milan Košir
Pri Milanu Koširju na Črnem vrhu; z leve Božidar Flajšman, Bojan Balkovec, Božo Repe, Borče Ilievski, Matija Zorn, Maruš...
Deli:

Po okupaciji in razkosanju so na Slovenskem nastale državne meje med silami osi. Meje so bile postavljene izključno po logiki delitve ozemlja in ne po etnični delitvi. Le na meji z NDH je meja potekala po nekdanji približni etnični razdelitvi ozemlja oz. (deloma) starih upravnih mejah. Meja z NDH je – tedaj z izjemo okupiranega slovenskega dela s strani ustaške Hrvaške – edina meja, ki se je ohranila do danes. Žal podobno zavarovana z bodečo (rezilno) žico, kot je bila v času nacistične, fašistične in ustaške okupacije.
Še posebej težko je bilo življenje ob mejah. Ljudje so jih morali prehajati zaradi preživetja, saj so meje sekale posestva, njive in vasi. Seveda so jih prečkali tudi zaradi stikov s sorodniki in nemalokrat tudi zaradi verskih potreb – da so lahko šli k maši. Velikokrat so to počeli ob hudem tveganju, mnoge je smrt čakala na minskih poljih ali so jih ustrelili stražarji. Skupaj je več kot 560 kilometrov okupacijskih meja sekalo malo slovensko ozemlje in le redki so bili prebivalci, ki jih ni neposredno prizadela.

Ekipa zgodovinarjev in geografov z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani od lanskega maja v okviru projekta Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, ki ga financira ARRS, sistematično preučuje nastanek in potek okupacijskih meja ter življenja ob njih. Letos aprila je bila v sklopu raziskave odprta odmevna razstava Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha 1941–1945 (avtorji: dr. Peter Mikša, Daniel Siter, dr. Božo Repe in drugi), raziskovalci pa že načrtujejo podobne razstave v Murski Soboti, Idriji, Ljubljani, Metliki in drugje.

Pomemben del okupacijskih meja je potekal od Vrsnika nad Žirmi do Ljubljane. Ta odsek nemško-italijanske meje preči Polhograjsko hribovje in s Polhovim Gradcem ponuja še en lep primer obmejnega mesta. Tja se je 8. maja odpravila ekipa raziskovalcev ter si ogledala ostaline meje na terenu (ostanki žičnatih ograj, mejni kamni, ostanki stražnih stolpov). V Črnem Vrhu pri Polhovem Gradcu so si ogledali zbirko Milana Koširja, v Suhem Dolu pa zbirko Matevža Koširja. Raziskovalce je zanimalo predvsem ohranjeno vedenje o okupacijski meji med Nemci in Italijani. V ekipi so bili: domačina dr. Peter Mikša in študentka zgodovine Maruša Nartnik, dr. Božo Repe, dr. Bojan Balkovec, dr. Borče Ilievski, dr. Matija Zorn in dr. Božidar Flajšman.

 

Potek raziskave lahko sproti spremljate na https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje.


0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 459
Izšla: 30.04.2018
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.