Prvo soboto v novembru je v Domu krajanov Črni Vrh tudi letos potekal oratorijski dan – tokrat z naslovom kot se sliši škofovsko geslo Friderika Ireneja Barage: »Eno je potrebno!« To pomeni, spoznati Jezusa, se mu predati in živeti, kot nas uči v evangeliju. Baraga je bil slovenski misijonar in škof, ki je deloval v severni Ameriki med Indijanci. Svoje misijonarsko delo je posvetil Indijancem tako, da se je naučil njihovega jezika, oznanjeval božjo besedo, ustanavljal misijonske postaje, gradil skromne cerkvice, pisal molitvenike, skrbel za izobraževanje Indijancev in ustanavljal šole. Njegovo življenjsko pot so otroci spoznali s krajšo zgodbo, predstavljeno na platnu, in najrazličnejšimi ustvarjalnimi delavnicami.
Že takoj pri zbiranju otrok je bilo očitno, da se bomo imeli lepo. Pod odrom se nas je vseh skupaj zbralo kar 56. Dan smo začeli s petjem oratorijske himne, spoznavanjem misijonarja Barage, nato pa smo kar takoj začeli z delavnicami. Otroci so si sami izbrali, pri kateri delavnici bodo sodelovali. Vsak je dobil svojo pobarvanko na temo Friderika Barage, nanjo napisal svoje ime, nekateri pa še svoje vtise. Dekleta so izdelovala plakate, fantje so se trudili z izdelovanjem indijanskega šotora. Najmlajši udeleženci so imeli priložnost igrati se v malih indijanskih šotorih, v katere smo dali igrače. V drugem kotu pa je prav kmalu zadišalo po slastnih dobrotah. Otroci so izdelovali sadne kupe in sladke indijančke. Ker je do kosila ostalo še nekaj časa, smo vsi skupaj odšli na šolsko igrišče, kjer smo preživeli še nekaj časa v športnem duhu.
Sledilo je težko pričakovano kosilo s sladico. Vendar s tem še nismo zaključili našega druženja. Čakala nas je še ena naloga. Vsak udeleženec je s seboj prinesel jesenski pridelek, s katerimi smo okrasili našo cerkev, saj je bil za našo župnijo naslednji dan kar trojni praznik – zahvalna nedelja, Lenartova nedelja in praznik celodnevnega češčenja. Poleg krašenja cerkve smo se tekom oratorijskega dne naučili tudi nekaj pesmi, oratorijsko himno in si razdelili vloge za oblikovanje molitvene ure na celodnevnem češčenju. Vse naše izdelke – pobarvanke in plakate smo razstavili v cerkvi, da so bili na ogled tudi staršem in vsem ostalim, ki jih je to zanimalo.
Druženje smo sklenili s sveto mašo, ki jo je daroval župnik Bogdan in pri kateri nas je še dodatno obogatil z zgodbami o misijonarju Baragi. Malce žalostni, da je že vsega konec, vendar z veliko hvaležnostjo za vse, kar smo v tem času prejeli, smo se odpravili nazaj v dvorano, kjer je vsak prejel posebno zahvalo za udeležbo. Ob tem gre še prav posebna zahvala organizatorjem, animatorjem in staršem, ki so nam zaupali svoje otroke. Če bomo oratorijske vrednote delili naprej, potem naša skupna zgodba še zdaleč ni končana. Po Baragovem nauku lahko živimo še naprej. S pesmijo, smehom in plesom. Z druženjem in pomočjo, z živo vero, izraženo v dejanjih. Slog življenja, ki je aktualen tudi pozimi, spomladi ali poleti … Potem pa se vidimo v 2019!
Katja S., foto: Darja P.
