Inšpekcija za okolje in naravo je bila o nasipavanju zemljišča nasproti bencinskega servisa Dobrova obveščena s strani Vodnogospodarskega podjetja Hidrotehnik, Ribiške družine Dolomiti in občanov Dobrove. 12. septembra je opravila prvi ogled lokacije, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je zavezanec zaradi dostopa do svojega zemljišča izvedel zacevitev vodotoka ob regionalni cesti Dobrova–Horjul brez vodnega soglasja. 25. istega meseca je bila izdana odločba o odstranitvi betonskih cevi in nasipnega materiala z rokom 31. 1. 2018. Inšpektorat pojasnjuje, da so lastniku daljši rok predpisali z namenom, da v tem času za ta poseg pridobi vodno soglasje in izvede ukrepe z njim določene ukrepe. Pristojni so bili o dogajanju na tem območju ponovno obveščeni, zato so 4. oktobra opravili ponovni ogled zemljišča, pri čemer so ugotovili, da je zavezanec med 29. septembrom in 4. oktobrom na zemljišče nasul še približno 1000 m3 peska. 6. oktobra mu je bila izdana odločba, s katero so mu prepovedali nadaljnje zasipavanje zemljišča in naložili odstranitev nasutega materiala do 31. januarja 2018. Ker je 10. novembra zavezanec ponovno zasipaval zemljišče, je bil zoper njega uveden postopek o prekršku. V primeru kršitve odločbe oziroma nadaljnjega zasipavanja zemljišča bo ponovno uveden postopek o prekršku.
Odločitev lastnika zemljišča, ki ima trenutno odločbo, ki določa, da do 31. januarja za nedovoljeni poseg pridobi vodno soglasja Direkcije RS za vode in izvede ukrepe, ki bodo predpisani, bo torej znana že naslednji mesec. Če mu vodnega soglasja do navedenega roka ne bo uspelo pridobiti, bo zoper zavezanca uveden izvršilni postopek, kar bo pomenilo zahtevo po vzpostavitvi prvotnega stanja. Glede na to da se na lokaciji nasproti bencinske črpalke na Dobrovi trenutno ne dogaja nič, lahko predvidevamo, da lastnik ureja vodno soglasje. Kakšni pa bodo ukrepi direkcije, so lahko zgolj naša predvidevanja. Vsekakor pa to ne razbremeni zaskrbljenih občanov, ki se še spomnijo poplav izpred nekaj let. Spomnimo se le opozorila župana Franca Setnikarja, ki je dejal, da gre za zasipavanje velikega razlivnega območja, kjer se voda ob večjih nalivih zadržuje, zasip pa lahko povzroči, da bo ob obilnejših padavinah najbolj izpostavljen del Dobrove hitreje poplavljen, saj bo voda še hitreje zalivala spodnje prostore in kleti kot bi jih sicer. Še več, lahko se zgodi, da ves nasipni material voda potegne s seboj pod most in zapre prepust. Voda bi v tem primeru morala najti pot drugje, najverjetneje preko krožišča in mimo tamkajšnjih stanovanjskih hiš, kar bi povzročilo veliko materialno škodo. A ne sodimo prehitro, raje odločitev prepustimo strokovnjakom in upajmo na najboljše.
Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič
