3. medgeneracijsko srečanje je potekalo na lepo mavrično soboto, 27. oktobra, na Babni Gori pod kozolcem, ki nam ga je prijazno odstopilo Turistično društvo Veternik. Skupaj z Društvom upokojencev Polhov Gradec in njegovo predsednico Cilko Jarc smo se družile in pletle vezi kar tri generacije.
Pri medgeneracijskem povezovanju gre za medčloveški odnos in uresničevanje medgeneracijske solidarnosti v današnjih družbenih razmerah. Ko govorimo o sožitju generacij, imamo v mislih sožitje med mladimi, srednje starimi in starimi, vendar tudi sožitje različnih generacij starih. Vse družbe v Evropi se starajo. Razmerje med mlajšimi in starejšimi generacijami se spreminja na račun povečanega števila starejših. Tudi v Sloveniji predstavljajo starejši največjo družbeno skupino. Takšna struktura prebivalstva nakazuje družbene posledice v prihodnosti: neravnovesje v družbi, spremembe na področju socialnega varstva, zdravstva, izobraževanja in dela. Medgeneracijsko sodelovanje je zavestna odločitev in v družbi, ki se stara, nujno. Razumemo ga kot izmenjavo izkušenj in spoznanj, druženje, učenje, pomoč ene generacije drugi, ustvarjanje, ohranjanje in širjenje socialne mreže. Gre tudi za materialno varnost in ohranjanje kulturne dediščine. Družba mora sprejeti odločitev, da je medgeneracijsko sodelovanje potrebno in da ga podpira.
Zmožnosti in znanje starejših so pomemben del človeškega in družbenega kapitala. Aktiviranje in uporaba teh zmožnosti bi utrdila družbeni položaj starejših in, kar je še pomembnejše, razbremenila bi mlajše generacije. Za družbeni razvoj je pomembno, da se dosežki preteklih rodov prenašajo na mlajše. V primerjavi z mlajšimi imajo starejši v izobilju predvsem izkustveno pridobljenega znanja, ki je z leti dobilo širino in primerjalni vidik ter priložnost, da se je v praksi preverilo in uporabilo. Sodelovanje obeh generacij bi za mlajšo pomenilo manj vloženega napora na poti do ciljev ter pripomoglo k sprejemanju bolj pravilnih odločitev. Kljub temu da veljajo starejši za neizčrpen vir znanja in izkušenj, pa jim le-tega tudi primanjkuje. Dejstvo je, da se svet spreminja in so vse generacije primorane, da stopijo v korak s spremembami in se jim znajo ustrezno prilagoditi. Pomembno je, da razumemo, kako se svet spreminja, da ostanemo budni in vedoželjni in se ne izključimo in ne dovolimo, da bi nas drugi potisnili na družbeni rob. Področja, ki se hitro spreminjajo, npr. nove komunikacije, zdravstvo, ekonomija itd., zahtevajo sprotno učenje in informiranje, ki zadeva tudi starejšo generacijo. Povezovanje generacij v izobraževanju prinaša pretok znanja med njimi.
Medgeneracijsko sodelovanje prinaša novo kakovost življenja sodelujočemu, zagotavlja občutek sprejetosti, varnosti in smiselnosti, utrjuje in širi socialne mreže, lajša osamljenost ter krepi duševno in telesno zdravje, pomeni konkretno pomoč. Človek naj bi imel v vsakem obdobju svojega življenja možnost, da se druži, živi in sodeluje z vsemi generacijami. To je pomembno za vse starosti, za vsakega, za vseživljenjsko učenje. Treba bi bilo zagotoviti dovolj organiziranih struktur za sožitje generacij, saj se ljudje najbolj povežemo med seboj takrat, ko se za nekaj zavzemamo ali ko nekaj ustvarjamo skupaj.
Bogdana Mikša, Društvo za kakovost življenja Lep je dan
