Letošnje leto je potekalo in še vedno poteka nekoliko drugače, kot smo vajeni. Zaradi nepričakovane izredne situacije je življenje tako po svetu kot tudi v občini pred nekaj meseci obstalo, sedaj pa kaže, da bo tudi jesenski čas prežet s podobnimi omejitvami. Kako vi vidite to leto, je bilo v celoti potisnjeno na stranski tir?
Ja, spomladanske razmere so terjale takojšnjo reorganizacijo in prilagoditve. To obdobje je pokazalo, kako organizirana, močna in povezana je lahko lokalna skupnost. Ponosen sem, da v naši občini znamo stopiti skupaj, biti solidarni, strpni in sočutni, predvsem pa spoštovati dostojanstvo vsakega posameznika. Lahko bi rekli, da je bilo to obdobje kot opomin, kako prijetno je življenje, kako nepotrebne so zamere, ob zavesti, da je vsak izmed nas kot kamenček, ki pomembno prispeva k soustvarjanju mozaika javnega življenja. Temelj dobre družbe je v posamičnem vzajemnem odnosu posameznika do okolja in družbe, v kateri živi.
Kot rečeno, letošnje leto na občini je zaznamovano predvsem s »Corono«, pa tudi z dokončanjem projektnega dela, pripravo dokumentacije in soglasij za izvedbo investicij za novo obdobje, ki dajejo okvir za višjo kakovost življenja v naši občini. Desetletni razvojni program se čez dve leti bliža svojemu zaključku in občini predstavlja zavezo za izpolnitev zastavljenih ciljev. Poudarek je na izpolnitvi zaveze o pričetku gradnje centra Emila Adamiča na Dobrovi, izboljšavi dotrajane cestne infrastrukture in izgradnji hodnikov za pešce in izboljšavah na vodovodnem omrežju.
Občina je pred meseci pridobila gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo čistilne naprave na Dobrovi, odkupila je tudi vsa potrebna zemljišča v ta namen. Gradnja je sedaj odvisna od razpoložljivih investicijskih sredstev Javnega Holdinga Ljubljana v letu 2021, z njo pa se pogojuje nadaljnja gradnja kanalizacije v Stranski vasi.
Pričet je bil postopek legalizacije objektov v ŠRC Gabrje, s katerim občina pričenja prvi korak obnove in nadgradnje območja ŠRC, namenjenega za oddih, rekreacijo in šport. Izveden je bil razpis za nabavo tehnične opreme za odpravo napak na vodovodnih sistemih Dobrova in Brezje, v okviru katerega so se dela že pričela izvajati, po predhodnih seznanitvah vseh udeleženih, ki so in še sodelujejo pri oskrbi s pitno vodo. Izvajajo se ureditve javnih poti JP Hoja–Ravnek, JP Črni Vrh–Gugelj–Reka, JP Nartnik–Kucelj. Na območju vsake krajevne skupnosti se bo po predlogu le-teh vsako leto pospešeno izvedla ureditev najmanj ene javne poti.
Za ureditev ceste Šujica–Podutik so še v tem letu predvideni odkupi zemljišč, v naslednjem letu pa je načrtovana izvedba projekta. Izvajajo se tudi postopki pridobivanja zemljišč za kolesarsko povezavo od Gabrja do Ljubljane, v okviru katere bodo urejene tudi varne poti s prostorom za pešce in kolesarnica pri dostopu do Osnovne šole Dobrova. Izdelan je projekt rekonstrukcije LC Žerovnik–Osredek–Topol I. faza, v istem terminskem planu, kot velja za cesto Šujica–Podutik, ter novelacija projekta izgradnje pločnika na Dobrovi ob Horjulski cesti do križišča s Pot čez Horjulko, z vsebovano zasnovo poteka pasu za kolesarje in dodatnimi avtobusnimi postajami, v kolikor bo umestitev v prostor na tem območju mogoča.
Strategija mobilnosti in varnosti, ki je v zaključni fazi izdelave, z načrtovanjem in projektiranjem na področju prometa, z upoštevanimi rešitvami, ki jih prinašajo projekti v teku, predstavlja nov pristop k trajnostnem in celostnem načrtovanju prometa v občini in upošteva predvsem potrebe pešcev, kolesarjev in uporabnikov javnega potniškega prometa. Sicer menim, da bo potrebnega še nekaj časa ter veliko sredstev, da bo postala občinska infrastruktura popolnoma usklajena s pričakovanji in željami občanov. Prav zato pa bo Strategija mobilnosti in varnosti igrala tudi v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo vzpostavila ter ohranjala jasno pot razvoja.
Torej lahko rečem, da se je kljub vsemu letos naredilo že veliko, čeprav je šlo bolj za tisto delo, ki ga na terenu še ni mogoče videti.
Obstoječe državne ali pa lokalne ceste po Sloveniji niso v preveč zavidljivem stanju. Tako je tudi na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec. Kakšen je vaš pogled na stanje cest v domačem okolju?
Zgodovinsko je naša občina naslednica Občine Ljubljana - Vič - Rudnik, v letu 1994 pa so iz nje nastale nove primestne občine. Razdelitev občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec na dve novi občini se je zgodila v letu 1998. Nastali sta samostojni občini: Dobrova - Polhov Gradec in Horjul. To je pomembno, ker je prva slika v ogledalu po razdelitvi pokazala iztrošenost javnih objektov v naših krajih ter odsotnost konkretnih vlaganj v komunalno infrastrukturo v prejšnjem obdobju, ki pa jo je na 120 kilometrov velikem območju občine zahtevno zgraditi v kratkem obdobju. To so dejstva, ki jih ni mogoče prezreti.
Po statističnih podatkih se je število registriranih vozil v občini v zadnjih desetih letih povečalo vsako leto za skoraj 100 vozil, kar pomeni višjo stopnjo obremenjenosti cestne infrastrukture v občini, kamor se ne vštevajo vozila iz drugih občin, ki dnevno prečkajo območje občine pretežno do glavnega mesta, Ljubljane. To verjetno tudi vpliva na stanje cest?
Ja, tudi to dejstvo vpliva na poslabšanje stanja cest, saj pred leti niso bile zgrajene za takšne obremenitve. Ravno zaradi tega smo z izvedenim snemanjem cest v lanskem letu vzpostavili digitalne osi cest, da imamo evidenco dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture oziroma da izboljšamo evidenco podatkov o parcelah pod cestami. S snemanjem je občina pridobila tudi zadnje podatke o stanju 249 kilometrov cestne infrastrukture v upravljanju občine in osvežila podatkovno bazo cest in prometne signalizacije. Sočasno ob izvajanju digitalizacije občina tako preverja ustreznost kategorizacije občinskih javnih cest in usklajuje mejne odseke, ki potekajo skozi dve občini ali več. Z oceno o poškodovanosti cest pa letno izdeluje in novelira prioritetni vrstni red izgradnje in vzdrževanja cestnega omrežja.
Po dolgih letih dogovarjanj med Občino Dobrova - Polhov Gradec in Direkcijo RS za infrastrukturo se že uspešno prenavlja glavna prometnica v občini, regionalna cesta do Polhovega Gradca. Gradnja se izvaja po normativih, ki se morajo uporabljati pri rekonstrukciji regionalnih cest. Poleg del, ki se izvajajo, je načrtovano nadaljevanje obnov v 3. fazi, ki zavzema območje od makadamskega parkirišča pri Andrejc do mosta na Belici, ter 4. faza, s potekom obnove od kamnoloma Hrastenice do odcepa za Katarino. Obnova se bo nadaljevala do Gabrja, kjer bosta v Žirovnikovem grabnu urejeni obe avtobusni postaji in bo zgrajen pločnik z javno razsvetljavo, da bo v območju križišča zagotovljen varen dostop do avtobusne postaje. Skupna vrednost navedenih del je ocenjena na približno 5 milijonov evrov.
V teku so tudi aktivnosti glede razpisa za izbiro izvajalca del za cesto v Mali vodi. Izvajalec gradbenih del bo predvidoma izbran do konca leta, dela pa se naj bi pričela takoj spomladi 2021. Tako bo tudi ta manjkajoči del ceste, ki je še v makadamu, dobil urejeno asfaltirano površino.
Predvidena je tudi rušitev stare transformatorske postaje pri križišču na Dobrovi, ki bo izvedena v spomladanskih mesecih 2021. Direkcija RS za infrastrukturo namreč na podlagi projektne naloge z obvozno cesto zaokrožuje občinska zemljišča, kjer bo zgrajen Center Emila Adamiča, ter zemljišča s prostorskim aktom namenjena za gradnjo trgovine in spremljajoče dejavnosti.
Ureditev pločnikov, avtobusnih postaj in kolesarskih poti pa se ureja s projektom kolesarske povezave, ki ga pelje občina v sodelovanju z Direkcijo. Kar se tiče avtobusnih postaj – letos bo urejena prva, naslednje leto pa se bo njihova prenova nadaljevala.
Vaše prvo obdobje županovanja je bilo usmerjeno predvsem v zagotovitev pogojev za predšolsko vzgojo in dobre pogoje za osnovnošolsko izobraževanje, kajne?
Prvo desetletno obdobje je Občina Dobrova - Polhov Gradec v pretežni meri posvetila našim otrokom, prihodnosti naše družbe. Poskrbela je za izgradnjo potrebnih prizidkov in rekonstrukcij ter obnovo vseh šol, podružnic in vrtcev, odprla nove jaslične oddelke ter zgradila športni dvorani v dveh največjih občinskih naseljih. Tudi v naslednjem desetletnem obdobju mojega županovanja, od 2010 do 2019, so se iz proračuna Občine Dobrova - Polhov Gradec za področje varstva, vzgoje in izobraževanja namenila proračunska sredstva v znesku 24.602.270 eurov.
V Razvojnem programu občine smo si kot eno izmed treh prioritet zastavili Razvoj človeških virov.
Ta razvojna prioriteta vsebuje ukrepe za izboljšanje kvalitete življenja na območju občine. Nanaša se na izgradnjo manjkajočih oddelkov vrtcev in šol, na izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev ter krepitev in varovanje zdravja, razvoj in spodbujanje kulturnih in športnih programov in izgradnjo zunanje športne infrastrukture.
Da je občina sledila pravilnim prioritetam, priča podatek, da je letos 96 prvošolčkov prestopilo šolski prag; na Dobrovi 49 prvošolčkov, v Polhovem Gradcu 37, v podružničnih šolah Črni Vrh in Šentjošt pa se je učencem pridružilo po 5 prvošolcev. Na območju občine Dobrova - Polhov Gradec bo v šolskem letu 2020/21 skupaj obiskovalo šolo kar 836 učencev, 432 na OŠ Dobrova in 404 na OŠ Polhov Gradec s pripadajočimi podružnicami ̶ za primerjavo; lani je bilo skoraj 50 učencev manj. V programe predšolske vzgoje pa bo skupaj vključenih 375 otrok.
Verjetno pa v tem času niste pozabili tudi na druga področja?
V teh in nadaljnjih letih je občina zgradila in obnovila poleg obstoječega v Dvoru tudi poslovilne objekte v Polhovem Gradcu, Šentjoštu in Črnem Vrhu, v preteklem letu pa temeljito obnovila tudi mrliško vežico na Dobrovi; tako imajo sedaj vse štiri krajevne skupnosti v občini prostor, v katerih se dostojno in mirno poslavljamo od svojih najbližjih.
Kljub navedenim izboljšavam, katerim je bil namenjen večji del proračunskega denarja, je občina vsako leto izvajala obnove in ureditve pločnikov in cestišč. Rekonstruirala je 26 kilometrov cest in zgradila dobrih 15 kilometrov pločnikov po naseljih. Uredila je dva mostova na sotočju Božne in uredila nov dostop do osnovne šole Dobrova. Povečala je obseg vzdrževanja lokalnih cest in javnih poti iz prvotnih 94 kilometrov iz leta 2002 na 249 kilometrov, kot jih glede na veljavno kategorizacijo vzdržuje sedaj. Občina je zgradila tudi 12 kilometrov javnega kanalizacijskega omrežja v vrednosti dobrih 8 milijonov eurov in 22 kilometrov plinovodnega omrežja.
Občina zajema 33 naselij. Vem, da je potrebno poskrbeti za prebivalce čisto vseh in za to si prizadevam.
Kaj pa področje prostora?
Razvojno je občina kot prvo prioriteto izpostavila Infrastrukturo in prostor. Kot osrednji cilj si je zastavila izdelavo prostorske dokumentacije, ki bo omogočala racionalno rabo prostora in zadovoljevala potrebe razvoja občine. Prostorski načrt je občina uspela sprejeti dobro leto nazaj. Sprejem le-tega ter pozitivno rešene pobude, ki prispevajo k razvojnim širitvam stavbnih zemljišč, predstavljajo zaokrožitev obstoječih poselitvenih območij skladno s cilji prostorskega razvoja Občine in uskladitev z dejanskim stanjem v prostoru.
Z novim aktom je nekaterim podjetnikom, ki že več let čakajo, da svojo dejavnost razširijo, bila dana možnost širitve in razvoja podjetništva v domači občini, prav tako je več kot 250 lastnikom stavb bilo omogočeno, da bodo lahko pridobili gradbeno dovoljenje, bodisi za legalizacijo ali adaptacijo stavb. Nov akt na Dobrovi je ustrezno uredil namembnost za parkirišče ob Horjulski cesti in tako zagotavlja zaokrožitev jedra naselja in s tem možnost dopolnjevanja funkcij občinskega središča vzhodno od obstoječega jedra. Urbanistična zasnova Dobrove, ki postaja vse bolj pomembno središče občine, je kot prioriteta postavljena v sam vrh investicij v naslednjem letu.
Poleg tega pa dopolnjen prostorski načrt predvideva za razvoj trgovsko-storitvenih in obstoječih uspešnih poslovno-proizvodnih dejavnosti še manjše površine v naseljih Gabrje, Podsmreka, Šentjošt nad Horjulom, Šujica (dolgoročno) in drugod. Akt je uredil tudi prometno ureditev Polhovega Gradca, in to z obvozno cesto mimo Polhograjske graščine. V hribovitih predelih nad Osredkom pri Dobrovi proti Katarini in pri Butajnovi se v sklopu razvoja turizma in rekreacije v odprtem prostoru kvalitetne krajine Polhograjskega hribovja v OPN načrtuje ureditev adrenalinskih parkov in spremljajočih dejavnosti. Na območju »Zdešarjeve« grape na pol poti med Dobrovo in Brezjem pri Dobrovi pa se načrtuje ureditev športno-rekreacijskega in turističnega centra. Seveda pa se načrtuje tudi okoli 20 posegov za razvoj kmetijske dejavnosti, pa naj si bo za posodobitev oziroma gradnjo hleva, selitev kmetije, gradnjo stanovanjske hiše za naslednika oziroma naslednico, uvedbo dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali zgolj za prerazporeditev stavbnih zemljišč.
Za mnogo obstoječih stavb in skupin stavb – poseljenih površin, ki nimajo določenega stavbnega zemljišča in se nahajajo zunaj poselitvenih območij, ter druge poseljene površine zunaj naselij, ki nimajo določenih stavbnih zemljišč, je občina uspela z nosilci urejanja prostora doseči uskladitev. Seveda ob upoštevanju, da je za območje občine značilen in avtohton razpršen vzorec razporeditve poseljenih površin zunaj poselitvenih območij. Občina si prizadeva za ohranjanje poselitve v odročnejših predelih, za razvoj novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih dejavnosti kmetij ter za ohranjanje kvalitetne krajinske podobe občine.
Ostale načrtovane ureditve obravnavajo predvsem manjše zaokrožitve bodisi za stanovanjsko rabo za lokalno prebivalstvo, bodisi druge poslovne, storitvene in turistične dejavnosti majhnega obsega ter evidentiranje obstoječih stavb.
Kakšen je strošek komunalnega prispevka v občini?
Vsak, ki gradi ali legalizira objekt, je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka. Višina odmere komunalnega prispevka je odvisna od graditeljeve gradbene parcele, bruto etažne površine objekta in opremljenosti stavbnega zemljišča s posameznimi vrstami komunalne opreme. Na občini opažamo, da se lastniki objektov dostikrat ne odločajo za legalizacijo objekta zaradi plačila komunalnega prispevka. V preteklosti so krajani sami vlagali v komunalno infrastrukturo, zato je občina pri sestavi Odloka bila pozorna tudi na to soudeležbo krajanov in jim je legalno omogočila uveljavljati ta vlaganja. Občani tako lahko, če so vlagali svoja sredstva v cesto, kanalizacijo in vodovod, to tudi uveljavljajo. Na ta način lahko znižajo komunalni prispevek za več kot 90 %. V tem obdobju imajo lastniki nelegalno zgrajenih objektov idealno možnost, da status svojih nepremičnin uredijo, saj so jim zadnje spremembe občinskega prostorskega načrta ter tudi gradbene zakonodaje le-to tudi omogočile. Nenazadnje, vsa ta zbrana sredstva bodo namenjena izključno za urejanje komunalne infrastrukture v občini.
Glede na velikost občine in ocenjeno število prebivalcev, kazalniki kažejo, da na kvadratnem kilometru površine v občini živi povprečno 65 prebivalcev, iz česar sledi, da je gostota naseljenosti manjša kot v povprečju v Republiki Sloveniji, kjer gostota naseljenosti znaša 102 prebivalca na km2?
Res je, območje občine je še redko naseljeno, razlog pa se skriva v razgibanem reliefu, ki razen v naseljih Polhov Gradec in Dobrova z okolico, ne dopušča večje strjene poselitve. Na ostalih območjih prevladujejo samotne kmetije in manjši zaselki oziroma podeželske vasi. Posledično pa območje občine izkazuje relativno visoko stopnjo naravne ohranjenosti, zaradi česar je naše okolje privlačno za izletnike in pohodnike. Takoj je jasno, da nam lega in naravne danosti občine narekujejo eno izmed glavnih razvojnih usmeritev občine, in sicer usmeritev v Razvoj podeželja. Ta prioriteta temelji na programih, ki bodo zagotovili boljše življenjske pogoje za prebivalce občine, postavljeni pa so že kvalitetni temelji za razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge.
Občina opravi veliko dela, ki je »skrito očem«. Delo, katerega rezultat občanom ni viden s črnino položenega asfalta ali belino fasade. Kakšen ustroj občinskih služb se skriva za vsemi ostalimi storitvami?
Dela na komunalnem področju, o katerih sva govorila, dopolnjuje izjemno delo izvajalcev na področju zdravstvene, zobozdravstvene in patronažne službe, fizioterapevtske in lekarniške dejavnosti, društev in zavodov na področju kulture, športa, turizma, sociale in mladih ter našega izjemnega gasilstva, Osnovne šole Dobrova ter Osnovne šole Polhov Gradec s svojimi podružnicami v Šentjoštu, Brezju in Črnem Vrhu. Vse to pomembno prispeva k dodani vrednosti bivanja v naši občini.
Hvala za vaš čas.
Z županom sem se pogovarjala Lucija Rus.
