Šentjoščan Lojze Oblak, gospod, ki je del svojega življenja posvetil zbiranju in ohranjanju predmetov iz preteklosti.
Njegova zbirka, ki nosi naslov Od jutra do večera ali Od rojstva do smrti, danes šteje več kot 1500 različnih predmetov. Ti predmeti pripovedujejo zgodbo o življenju, delu in vsakdanjih opravilih ljudi nekoč. 
Lojze, rojen leta 1945, je bil po poklicu poštar, a njegovo srce je vedno pripadalo preteklosti. Kot otrok je z očetom hodil na dnino in si želel postati električar, a mu to ni bilo usojeno. Po zaposlitvi pri Pošti Slovenije je prišel med ljudi in prav pogovori s starejšimi so ga navdihnili, da je začel zbirati stare predmete. Ti predmeti so pripovedovali zgodbe – zgodbe o trdem delu, iznajdljivosti in življenju.
Z leti je njegova zbirka rasla. Sprva je predmete shranjeval v kotičku na podstrešju gospodarskega poslopja, danes pa njegova zbirka polni že celotno podstrešje gospodarskega objekta. Med najbolj zanimivimi eksponati so orodja starih obrti, kot so kolarska miza, imenovana kobila, sedlarski pripomočki, mizarski ponk in rezilna baba. Ohranil je številne predmete, povezane s kmetijstvom – preše, stope, sode, trlice za lan, pa tudi kmečke sani, stare šivalne stroje in celo stol za klanje prašiča. Med posebnimi predmeti izstopa njegov najljubši dimniški pripomoček, imenovan Lisica, ki jo je našel v Vnanjih Goricah.
Lojze je velik ljubitelj poštne zgodovine. Ko se je po vrnitvi iz vojske zaposlil kot poštar, je s kolesom, peš in kasneje z mopedom ter avtom raznašal pošto po osmih vaseh in zaselkih. Njegova ljubezen do poštne zgodovine ga je vodila k zbiranju različnih predmetov, ki so bili del te dejavnosti. V svoji zbirki hrani staro poštarsko uniformo, prvo potrdilo o sprejemu priporočene pošiljke, poštne nabiralnike, blagajno iz avstro-ogrskih časov in celo prvi telefon, ki je bil v uporabi na pošti v Horjulu.
V zbirki se najdejo tudi stari predmeti iz vsakdanjega življenja – postelje, stare ure, pisalni stroji, navijalci klekljev, izdelovalec vrvi in celo skrinja, v kateri so domačini nekoč shranili vse svoje imetje, ko so bežali v Ameriko. Ta skrinja, ki je nekoč potovala čez ocean, je zdaj pomemben spomin na čase, ko so ljudje v iskanju boljšega življenja zapuščali domače kraje. Poleg tega so na koncu zbirke na ogled tudi stare hišne številke različnih krajev in smerokazi. 
Lojze je že več kot 20 let član Slovenskega etnološkega društva in se redno udeležuje srečanj, kjer si z drugimi zbiratelji izmenjuje znanje in izkušnje. Svoje znanje rad deli z drugimi, še posebej pa si želi, da bi se mladi bolj zanimali za preteklost in dediščino svojih prednikov. Vedno znova poudarja, da stvari niso le predmeti, ampak nosilci zgodb, ki jih ne smemo pozabiti.
Vsak predmet ima svojo zgodbo, ki jo Lojze z veseljem pripoveduje obiskovalcem. Pred desetimi leti so Lojzeta obiskali tudi strokovnjaki Slovenskega etnološkega društva, med njimi prof. dr. Janez Bogataj, ki so njegovo zbirko prepoznali kot izjemno dragoceno. Kljub temu da sam pravi, da še ni popolnoma urejena, je neprecenljiv del kulturne dediščine občine in širše.
Lojze Oblak je v dveh desetletjih zbiranja opravil veliko delo. Vsak, ki prestopi prag njegove zbirke, odnese s seboj del preteklosti, ki je še vedno živa.
Vabljeni, da si Lojzetovo zbirko v Šentjoštu ogledate tudi sami.

M. D.

Foto: Jure Žitko, M. D.