Tržnica dobrot Blagajeve dežele že skoraj 20 let vsem obiskovalcem ponuja lokalno pridelano hrano in izdelke. Tržnica je namreč začela obratovali leta 2005 na pobudo Občine Dobrova - Polhov Gradec in lokalnih kmetov, ki so svoje pridelke želeli prodajati. Vse od tedaj, vsako soboto kmetje z območja naše občine in bližnjih krajev, med 8. in 13. uro, prodajajo svoje izdelke na tržnici, ki se nahaja na parkirišču za trgovino Interspar na Viču (na parkirišču podjetja KPL d.o.o. – Tbilisijska 61, 1000 Ljubljana).
Danes je kmetov, ki redno prodajajo na tej tržnici, že okrog 20. Od tega jih le pet prihaja z dolinskih kmetij, ostali pa so hribovski kmetje, ki doma pridelujejo zelenjavo, sadje, mleko in mlečne izdelke, redijo drobnico ali govedo, se ukvarjajo s čebelarstvom ali pridelavo drugih domačih izdelkov. Blagovna znamka Dobrote Blagajeve dežele, pod katero je zbrana lokalna kulinarična ponudba z območja naše občine in s tem tudi prodajalci na tržnici, poudarja pomen lokalno pridelane hrane – in lokalna pridelava je tudi eden izmed glavnih pogojev za prodajo na tržnici.
Kljub temu da je tržnica že uveljavljena in med večinoma stalnimi obiskovalci izredno priljubljena, pa marsikdo izmed nas tržnice ne pozna prav dobro, zato vabljeni, da jo obiščete. Kaj nam na svoji stojnici ponuja sirarstvo Orešnik, ki je del tržnice že od leta 2007?
O Sirarstvu in kozjereji Orešnik
Tokrat smo obiskali družino Orešnik iz Šentjošta nad Horjulom. Beseda je tekla o njihovih začetkih, o izdelkih in tudi kupcih. Hitro je postalo jasno, da njihovo glavno vodilo »samo najboljše je dovolj dobro« preveva vse vidike in vse stopnje njihove dejavnosti – od pašnikov do končnih izdelkov na prodajnih mestih. Kakšna pa je prva stran njihove zgodbe o uspehu?
Kmetija je pred več kot 25 leti zrastla iz želje po svobodi, stiku z naravo in preživljanju kakovostnega časa z družino. Leta 1991 sta Irena in Dejan Orešnik na šentjoške bregove pripeljala svoje prve kozice in pričela s pridelavo mleka za lastne potrebe. Leta 1993 sta kupila prvo čredo, pet let kasneje pa registrirala predelavo mleka in se pričela izpopolnjevati v znanju sirarstva – na Nizozemskem, v Franciji, drugje po Evropi. Francoski vpliv je bil najmočnejši in prisoten je še danes. Na kmetiji družina Orešnik danes obdeluje približno 12 hektarjev površin, njihove pašnike pa trenutno zaseda približno 100 koz. Iz kozjega mleka, ki ga pridelajo, izdelujejo različne sire, skute, jogurte in še več. Izjemnega pomena pa je to, da mleko pridelajo po načelih ekološkega kmetijstva, saj na travnikih ne uporabljajo umetnih gnojil ali pesticidov, kar je »zagotovilo za izvrsten okus«, še dodajajo. So torej uspešna ekološka kmetija s certifikatom, svojo proizvodnjo pa poskušajo ohraniti čim bolj naravno in tradicionalno, zato so njihovi izdelki (z izjemo jogurtov in albuminske skute) narejeni iz surovega, nepasteriziranega mleka.
Kaj pa za družino Orešnik razkriva pogled v prihodnost? V sirarstvo in kozjerejo so vpeti vsi družinski člani, kmetijo pa bo najverjetneje prevzel najmlajši sin, ki se že izobražuje v to smer. Trenutno pa se pripravljajo na odprtje manjše trgovine na svojem domačem naslovu v Šentjoštu, ki bo svoja vrata za obiskovalce predvidoma odprla v septembru.
Ob obisku družine Orešnik postane jasno, da so kmetovanje, pridelava in prodaja izdelkov le del njihove dejavnosti. To drži predvsem za Ireno Orešnik, ki deluje tudi kot svetovalka pri projektih Evropske komisije in tako državam po svetu pomaga vzpostaviti sistem kmetijske statistike. Leta 2016 je bila kandidatka za Slovenko leta, kar je označila za posebno čast in izpostavila, kako pomembno je, da je splošna javnost opazila osebo, ki se ukvarja s kmetijstvom in pridelavo hrane. Je avtorica dveh knjig; Obožujem sir (2008) in Kuhajmo s siri (2017), kjer lahko najdete različne recepte za izbrane jedi s siri. Je članica upravnega odbora Združenja kmečkih Sirarjev Slovenije, in tudi podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih pridelovalcev sirov in mlečnih izdelkov (FACEnetwork). Letos je konferenca FACEnetwork potekala v Bohinju, med 1. in 4. oktobrom, ponudila pa je vpogled v sirarsko in mlekarsko stroko, predstavila nova dognanja na področju in povezala evropske kmečke in obrtne sirarje – Irena Orešnik pa je skrbela za organizacijo vsebin na tem široko prepoznanem dogodku. Kako ji uspeva vse to? Kot eno izmed skrivnosti svojega uspeha razkrije organiziranost in podporo družine.
Podporo pa Orešnikovi občutijo tudi med domačini in nekateri so njihove redne stranke. Radi pa sodelujejo tudi z drugimi posamezniki v domačem kraju in okolici, na primer z Luko Koširjem oz. Gričem, Možinetovo hišo, Koconovo domačijo in Antonom Krekom (NOJ.TOMI, klavnica, razsek in predelava mesa, s.p.).
Izdelki
Pridelujejo kozje mleko, sezonsko je pri njih mogoče kupiti kozličevino, občasno kozje klobase, po predhodnem naročilu pa tudi kozje mladiče. Ponujajo bogat izbor sirov in mlečnih izdelkov iz kozjega, ovčjega mleka in mešanega mleka: kozji siri (sveži, mehki, poltrdi, zorjeni, z materino dušico, rolada v oglju, mehki sir s plesnijo), ovčji siri (mehki, poltrdi, zorjeni, mehki sir s plesnijo), mešani poltrdi sir iz kozjega in ovčjega mleka, kozja sirotka, kozja skuta, kozja albuminska skuta in ovčji ter kozji jogurt. Kot zanimivost – nekatere sire sta Dejan in Irena Orešnik poimenovala po svojih otrocih, kot sta na primer sir Lovrenc in sir Krištof.
Od velike noči pa do božiča Orešnikovi tako pridelujejo kakovostne, raznolike in posebne izdelke, »sire raznolikih okusov, vonjev, tekstur in oblik«, kot navajajo na svoji spletni strani. Čemu pa se posvečajo pozimi? »Analizi pretekle sezone in načrtovanju,« pove Irena Orešnik in poudari, kako zelo pomembno je to obdobje tudi za spodbujanje kreativnosti.
Prodajna mesta
Na viški Tržnici dobrot Blagajeve dežele lahko družino Orešnik najdemo že od leta 2007. Tržnica pa je do danes ostala pomemben del njihove dejavnosti, saj več kot polovico svojih izdelkov prodajo prav tam. Njen glavni čar, kot je izpostavila Irena Orešnik, so stalne stranke, direkten stik in neposredne povratne informacije o izdelkih. Po čem pa kupci največkrat sežejo? »Poltrdi siri so najbolj priljubljeni,« še pove in doda, da se trudijo, da ohranijo zanimiv nabor izdelkov, ki pritegne različne kupce, domače in tuje. Želijo namreč, da so izdelki tisti, ki oglašujejo Sirarstvo in kozjerejo Orešnik. In zaradi svoje kakovosti, edinstvenosti in velike mere kreativnosti, ti izstopajo iz povprečja in so resnično najboljši oglas, ki si ga kmetovalec in pridelovalec hrane lahko želi.
Velik del izdelkov prodajo v gostilne, restavracije in hotele, med katerimi najdemo nekatera najbolj zveneča imena slovenske vrhunske kulinarike: Hiša Franko, Strelec, Jezeršek, Landerik, kjer kot glavni chef deluje soobčan Izidor Kržišnik, ter seveda Grič. To dokazuje, da se njihovi izdelki uvrščajo v sam vrh slovenskega sirarstva.
Izdelke Sirarstva in kozjereje Orešnik lahko kupite po predhodnem dogovoru na njihovem domačem dvorišču na naslovu Šentjošt 59a, 1354 Horjul, na Tržnici dobrot Blagajeve dežele, v trgovini Hiša domačih sirov Aljaževe dobrote in Ana Roš & Tuš Boutique na glavni ljubljanski tržnici, v trgovini Moja kmetija v Trgovskem centru Nove Fužine, od maja do decembra na tržnici Pr' Žabarju, vsako leto pa tudi na Miklavževem sejmu. Izdelki Sirarstva in kozjereje Orešnik so tudi del Cule dobrot Blagajeve dežele. Za več informacij in povpraševanja so dosegljivi na telefonskih številkah 041/777-975 in 041/798-285 ter na e-mail naslovu irena.oresnik@gmail.com, ali pa obiščete njihovo spletno stran www.kozjisir.si.
l.o.
