Koliko časa se že ukvarjate s tem poklicem, kakšne so vaše dosedanje izkušnje in vaše poslanstvo?

Zaključila sem študij zgodovine in bibliotekarstva leta 2010, istega leta sem se tudi zaposlila v Mestni knjižnici Ljubljana (MKL). Že pred tem sem sicer še kot študentka delala v knjižnici Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti. Vodenje Knjižnice Horjul sem prevzela jeseni leta 2012. V tem času sem nabrala kar nekaj kilometrine, saj sodelujem v dejavnostih tako za otroke in mladino kot tudi za odrasle. Redno se dodatno izobražujem in seznanjam z novostmi v knjižničarstvu. Trudim se, da vsa svoja znanja s pridom uporabim pri vodenju Knjižnice Horjul. Upam, da mi to uspeva in da je tukajšnja knjižnica središče znanja, namenjena vseživljenjskemu izobraževanju prebivalstva ter dviguje kulturno raven kraja.

Zanima me tudi vaš pogled oziroma vizija knjižnice v Horjulu?

Knjižnica Horjul deluje kot kulturno in družabno središče kraja in oblikuje svoje storitve tako, da pomembno vplivajo na bolj kakovostno življenje prebivalcev lokalnega okolja. Prizadevamo si oblikovati pestro in aktualno knjižnično zbirko za prebivalce, uporabnikom pa poleg svetovanja in izposoje knjižničnega gradiva ponuditi še raznovrstne kulturnoizobraževalne dejavnosti in prireditve za odrasle, otroke in mladostnike. Otroke tako razveseljujemo z rednimi popoldanskimi urami pravljic, ki jih organiziramo enkrat mesečno. Ponudbo popestrimo z lutkovnimi predstavami in ustvarjalnimi delavnicami. Odrasli uporabniki se v največjem številu odzovejo na potopisna in strokovna predavanja, še posebej, če jih pripravijo krajani. Sodelujemo tudi pri skupnih projektih, ki jih pripravlja MKL. Zavedamo se, da strokovnost, prijaznost, kakovostne storitve in pestra ponudba ter tekoč dotok novega knjižničnega gradiva vodijo do zadovoljnih uporabnikov, ki knjižnico redno obiskujejo in se vanjo radi vračajo. Naša želja je, da bi tudi v prihodnje znali prepoznati, kaj lahko kot knjižnica prinesemo kraju in njenim prebivalcem ter kako prispevati k dobrobiti lokalne skupnosti. Zavedamo se, da danes uporabniki knjižnico lahko uporabljajo tudi na daljavo z izposojo elektronskih knjig in uporabo elektronskih virov, zato postaja knjižnica tudi »tretji« prostor, središče skupnosti in prostor za srečevanje in druženje.

Ali se tukajšnji prebivalci zavedajo, da iz te doline izhaja Ivan Cankar, se zavedajo, da je bila med njimi tudi Kristina Brenkova in so na to lahko ponosni?

Prepričana sem, da se že otroci v vrtcu hitro spoznajo s Kristino Brenkovo in njenim bogatim delom, uveljavila se je namreč kot avtorica, prevajalka in urednica. Tudi v knjižnici ohranjamo njena dela v zbirki, saj imajo velik lokalni pomen. Pred leti smo v sodelovanju z nekaj krajankami pripravili več kulturnih večerov z naslovom Kristince. To je bila odlična priložnost, da se je knjižnica povezala z lokalno skupnostjo preko zanimivih prireditev. Žal se je naše sodelovanje prekinilo, si pa v prihodnje želim,  da bi takšna srečanja ponovno zaživela. Naj omenim tudi, da smo v MKL v spomin pisateljici Kristini Brenkovi in njeni pravljični povesti Deklica Delfina in lisica Zvitorepka  ustvarili interaktivno igro Potovanje deklice Delfine, ki odstira pogled, kako nevsiljivo in igrivo spremljati otrokove bralne pustolovščine. Verjetno je malo manj znano, da je tudi Cankarjeva mati izhajala iz Vrzdenca. Vsekakor so občani lahko ponosni na ti dve veliki slovenski osebnosti. Za boljše poznavanje domačega okolja imamo tudi v knjižnici urejen domoznanski kotiček, kjer lahko uporabniki poiščejo raznorazne zanimivosti o domačem okolju in vidijo, kateri avtorji ustvarjajo ali se navezujejo na lokalno območje.

Kako ste zadovoljni z dosedanjim delom in kaj bi želeli spremeniti in izboljšati?

Veseli me, da zelo dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo, predvsem z vzgojnovarstvenimi zavodi in domom za starejše občane, kar se kaže v številčni ponudbi prireditev za otroke in pripravi bralnih uric za starejše. Z oskrbovanci doma se enkrat mesečno srečamo na bralni urici, kjer obravnavamo delo običajno slovenskega avtorja ter se pogovarjamo o raznih tematikah, ki jih razberemo v knjigi. Ponosni smo, da z našimi srečanji starejšim približamo knjige ter jim na tak način omogočimo tudi  kakovostno preživljanje prostega časa. Pripravljamo tudi druge prireditve, tako da imajo uporabniki na voljo kar se da pester program. Razvili oziroma nadgradili smo bralne projekte, ki povezujejo vsa starostna obdobja: Ciciuhec, beremo z malčki, kjer sodelujejo vrtčevski otroci in spodbuja družinsko branje, Poletavci – poletni bralci so osnovnošolci, ki med poletnimi počitnicami pridno berejo vsaj pol ure na dan, z NajPoletavci najstnike vpeljujemo v bralni projekt za odrasle Mesto bere, na spletni strani objavljamo poseben kviz za mlade Robinzonijada v informacijski džungli, ki spodbuja mlade k smotrni uporabi interneta in spoznavanju informacijskih virov knjižnice. V poletnem času pripravljamo pakete s knjigami po izboru knjižničarjev z naslovom Maček v žaklju, ki so  namenjeni tako odraslim kot otrokom. Knjižnica Horjul podpira  vseživljenjsko učenje prebivalcev občine in jim omogoča kakovostno preživljanje prostega časa, trudimo se  tudi, da oblikujemo in utrjujemo bralne navade. Ker je knjižnica pomembna ustanova v vsaki občini, bi si želeli, da bi krajani prepoznali pomembno vlogo knjižnice in znali izkoristiti vse storitve, ki jih ponujamo. V knjižnici se bomo trudili za večjo prepoznavnost knjižnice med prebivalci ter se s svojimi storitvami trudili približati vsem uporabnikom, saj so prav vsi vedno dobrodošli. Želim si, da bi Horjulci postali v večji meri aktivni člani knjižnice.

Kako pomembna je knjižnica oziroma podružnica za Horjul in okoliške vasi?

Knjižnica ima pomembno vlogo v vsakem kraju, tudi v Horjulu je tako. Za lažjo predstavo naj povem, da zaloga Knjižnice Horjul obsega 14.187 enot knjižničnega gradiva in da nas letno obišče skoraj 6.000 uporabnikov. Ko smo uvedli storitev vračanja gradiva v drugi knjižnici, so nas začeli obiskovati tudi uporabniki iz drugih koncev MKL, saj imamo v naši knjižnici mnogokrat prosto gradivo, ki je povsod drugjeizposojeno. Knjižnica je, poleg tega, da hrani in posreduje gradivo, tudi prostor za druženje. Obiskujejo jo vse generacije, zato se tukaj tkejo medgeneracijske vezi. Želim si, da bi imeli na voljo večji prostor, kjer bi lahko še bolje opravljali ustrezne storitve.

Kakšna je po vašem mnenju kultura branja v Horjulski dolini, kdo prihaja v knjižnico?

V primerjavi z letom 2017 je v letu 2018 spodbudno narastel vpis novih članov, vpisalo se je dobrih 16 odstotkov več članov kot leto prej. Veliko časa v knjižnici preživijo otroci s svojimi starši, ki se v otroškem kotičku igrajo in prebirajo knjige. Mladi se v knjižnici pogosto zadržujejo zaradi dokončanja šolskih obveznosti, odrasli pa k nam prihajajo zaradi seznanjanja z novostmi ali prebiranja revij. Izposoja in bere se tako zahtevnejše leposlovje kot tudi lažji romani. Pri strokovnem gradivu prednjačijo razni priročniki za samopomoč, kuharske knjige, medicinski priročniki. Na izposojo gradiva vpliva tudi reden dotok novega gradiva, kar pa je seveda povezano s sredstvi, namenjenimi za nakup. Zelo dobro so obiskane tudi prireditve, veliko naših obiskovalcev je rednih, nekatere pa v knjižnico privabi le določena vsebina. Obiskanost je s prejšnjim letom narasla za skoraj 42 odstotkov, kar pomeni, da je njihov izbor ustrezen. Pogosto jih poleg članov obiskujejo tudi potencialni novi člani knjižnice. Žal smo tudi pri organizaciji prireditev in izobraževanj finančno in kadrovsko omejeni.

Kako bi navdušili ljudi, da knjižnico pogosteje obiščejo?

Pri pripravi programa upoštevamo interese prebivalcev lokalne skupnosti in tudi potencialnih uporabnikov in s tem zagotavljamo dobro obiskanost knjižnice. Vedno so dobrodošle želje naših uporabnikov tako glede nabave gradiva kot tudi idej za oblikovanje prireditev. Zelo dobro sodelujemo z nabavno službo MKL, ki upošteva potrebe Knjižnice Horjul in njenih uporabnikov. Za ustrezen prirast gradiva pa so seveda odločilna tudi finančna sredstva. Naša najvišja vrednota so zadovoljni uporabniki. Tudi v prihodnje bomo sledili razvoju na področju naše dejavnosti. Novosti bomo prilagajali potrebam okolja in uporabnikom. Bogatili bomo našo ponudbo in se trudili, da bo knjižnica s svojo ponudbo pripomogla h kakovostnejšemu življenju v našem okolju. Na tem mestu se zahvaljujem Občini Horjul za razvoj kulturne dejavnosti v občini. Načrtov je še veliko in prepričana sem, da jih bomo s sodelovanjem  in razumevanjem občine tudi v prihodnje uspešno uresničevali.

Še nekaj besed o vas in vaših najljubših knjigah, kakšne knjige so vam najbolj všeč?

Branje je vpogled v tuje izkušnje, spoznavanje sebe, drugih, različnih uporabnih informacij, nasvetov ter koristno kratkočasenje. Moj bralni seznam je precej dolg, saj je branje moja strast. Berem različno literaturo, odvisno od obdobja, v katerem trenutno sem. Ko čutim potrebo po resnem čtivu, sežem tudi po klasikih, občasno mi ustrezajo bolj lahkotne knjige. Rada prebiram biografije in spomine. Poleti rada prebiram zgodovinske knjige, ki so napisane na podlagi resničnih pričevanj. Tudi mladinsko literaturo je vredno vzeti v roke, saj nekatera dela obravnavajo probleme, ki so poučni tudi za nas, odrasle. Naj navedem le peščico naslovov, ki so me pritegnili: Dostojevski: Zločin in kazen, Bucay: Ti povem zgodbo?, Bartol: Alamut, Mazzantini: Novorojen, Sin: Prosim, pazi na mamo, Haderlap: Angel pozabe, Palacio: Čudo in številna druga dela.

Kaj trenutno berete in katera knjiga je naredila na vas največji vtis?

Trenutno berem že nekoliko starejše delo Hiša ob mošeji. Obravnava iransko revolucijo, ki jo je tudi sicer avtor sam doživel, čeprav zgodba ne govori o njem. Spletke v knjigi so me tako pritegnile, da jo komaj izpustim iz rok. Obstaja rek, ki pravi, da se pot proti znanju začne z obračanjem strani. Zato ne čakajte, čim prej obrnite prvo stran in naj vas knjiga posrka v svoj svet …

Peter Kavčič

Foto: Peter Kavčič