Javna obravnava sprememb in dopolnitev osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Dobrova – Polhov Gradec (v nadaljevanju OPN), ki je pretekli mesec potekala v vseh krajevnih skupnostih, je kar nekaj ogorčenja in dvomov povzročila predvsem na račun suhega zadrževalnika v Razorih, ki je prav tako zarisan in načrtovan v dopolnjenem osnutku tega akta. A župan Franc Setnikar pojasnjuje, da mora biti ta občinski akt v prvi vrsti usklajen z državnimi akti. Kar pomeni, da se zadrževalnik skladno z državnim prostorskim načrtom in Uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec iz leta 2013, vanj mora vključiti, sicer bi pristojni organi oz. nosilci javnega interesa podali negativno mnenje k sprejetju OPN, čigar sprejetje pa je pogoj za nadaljnji razvoj občine.
28,5 milijona evropskih sredstev za 1. fazo
Na Direkciji Republike Slovenije za vode, ki vodi projekt, pa pravijo drugače. Novembra 2017 je namreč Službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko podala odločitve o dodelitvi kar 28,5 milijona evrov evropskega denarja za protipoplavne ukrepe v porečju Gradaščice, 5 milijonov evrov pa bo morala Slovenija prispevati iz lastnega proračuna. S tem naj bi država zagotovila del sredstev za prvo fazo ukrepov, ki je razdeljena na dve etapi, in sicer 1.A, ki predvideva ureditve na območju MOL (ureditev Malega Grabna, Kozarij, ureditve na območju Gradaščice na območju MOL, razbremenilnik 6a s pripadajočimi ureditvami) in 1.B, ki predvideva ureditve na območju Občine Dobrova Polhov Gradec (Dolenja vas, Božna in Male vode, ureditev Gradaščice v Šujici). O sredstvih za drugo fazo, ki pa šele predvideva izgradnjo suhega zadrževalnika Razori in ureditev območja znotraj zadrževalnika ter ureditve Gradaščice, Horjulke in Ostrožnika s pripadajočimi ureditvami, pa še ni ne duha ne sluha. Celotna vrednost projekta je namreč ocenjena na kar 49,5 mio EUR.
Ob tem pa ne gre pozabiti tudi zaveze Ministrstva za okolje in prostor, ki je v Uredbi opredelilo še dodatne obveznosti, ki jih mora država kot investitor izvesti in so predvidoma ocenjeni na še dodatnih 10 mio EUR. Vsi predvideni dodatni ukrepi, ki so se na zahtevo Občine Dobrova- Polhov Gradec umestili v Uredbo, se nahajajo na območju občine, in sicer na hudourniških pritokih v zaledju Gradaščice in na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca (Petričev graben: obnova štirih kaštnih pragov; Gugljev graben: obnova uvajalno-ustalitvenega praga in zaključnega praga kinete, ob dodatnih poškodbah kinete izvesti oblogo kamnite zložbe in stabilizirati dno s talnimi pragovi; Hudapotnikov graben: obnova uvajalne ustalitveno-zaplavne pregrade in podslapja, popravilo kinete in zidu ob stanovanjskem objektu; Belca: obnova dveh pregrad, izpraznitev zaplavnega prostora, izvedba lovilnih grabelj za plavje; Hudi graben: obnova podslapja zaplavne pregrade in obnova praga; Prošca: obnova zaplavne pregrade nad Dolenjo vasjo; Božna: sanacija treh talnih pragov skozi Polhov Gradec; Mačkov graben: celovita obnova štirih betonskih pregrad, izvedba lovilnih grabelj, sanacija drugih pregrad; Štiromožev graben: obnova celotne ureditve hudournika. Obnovi ali nadomesti se vse pregrade; Kuzlovc: čiščenje zaplavnih prostorov; Mala Božna (Petačev graben): izpraznitev zaplavnih prostorov, ureditev struge Podrepčevega grabna nad zgornjo betonsko pregrado, zamenjava lesenih talnih pragov, ureditev podslapja pragov ter obrežnih zavarovanj, preverjanje stanja pregrad na manjših pritokih; Velika Božna: sanacija zajed na Veliki Božni, Potrebuježevem in Jernejčkovem grabnu; Mala voda: obnova pregrade na Ilovem grabnu, popravilo kinete na Cepinovem grabnu, sanacija zajed na Mali vodi; Žerovniški graben: analiza stanja in ureditve korita za povečanje pretočnosti Žerovniškega grabna do vtoka v Gradaščico; sanacijo obrežnih zavarovanj, ureditev sotočja s hudourniki, čiščenje korita naplavin in odvečne zarasti na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca; ureditve na Gradaščici na način, da vodni režim na območju Belica – Babna Gora dopušča prevoznost lokalne ceste pri Q 20).
Izvajanje protipoplavnih ukrepov se začenja
Za etapo 1 A in 1B sta izdelana projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), za območje posega za etapo 1 A je izvedena parcelacija za ureditve na Območju Mestne občine Ljubljana. Za etapo 1 B poteka postopek izbora izvajalca parcelacije, odkupi potrebnih zemljišč pa naj bi bili izvedeni do septembra 2018, ko naj bi bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje. Kar 46% potrebnih zemljišč oziroma 347 parcele na območju posega je v državni lasti in lasti mestne občine, za postopek, kar pomeni je 54 % potrebnih zemljišč oziroma 406 parcel pa bo potrebno izvesti odkup. Kljub temu, da pristojni večjih težav pri odkupih zemljišč ne pričakujejo, je po mnenju župana sosednje občine Dobrova – Polhov Gradec to kar trd oreh, saj so pogajanja za odkup privatne lastnine navadno zahtevna in predvsem dolgotrajna. Po načrtih pristojnih na direkciji za vode pa naj bil v letu 2018 že planiran začetek gradnje 2. etape, in sicer so načrtovane aktivnosti na izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbi presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja.
Terminski načrt torej predvideva izvedbo projekta v obdobju upravičenosti porabe EU sredstev, kar pomeni, da bo faza 1A končana v začetku leta 2021, faza 1B pa v začetku leta 2019. Napovedujejo sicer že dokončanje celotnega projekta, vključno z zadrževalnikom Razor, ki naj bi bilo leta 2022. A kot rečeno, sredstev za 2. fazo še ni, niti se po mnenju župana Setnikarja ne pričakuje dosledno izvajanje protipoplavnih ukrepov, še posebej ne, če poznamo dinamiko dosedanjih izvajanj. Župan pa obljublja, da bodo na občini budno bdeli nad izvajanjem protipoplavnih ukrepov in bodo po izvedeni 1. fazi zahtevali ponovno preučitev in ugotovitev smotrnosti izgradnje predvidenega suhega zadrževalnika, ki naj bi bil po njegovi oceni odveč, saj so ukrepi iz predhodne faze bistveni za izboljšanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane.
Nadja Prosen Verbič, foto: NPV
