Biotehnična utrditev ali betonska škarpa?

Je ekološka sanacija brega po zgledu narave draga? Biotehnična stabilizacija brežin je za tretjino cenejša od klasične betonske škarpe in štirikrat dražja od navadnih pocinkanih mrež, ki jih pritrdijo nad skalni teren.

Marko Šubic je prav poseben in karizmatičen človek, ki je svojo strast do narave podedoval – oče je bil zaposlen v cestnem podjetju, na področju urejanja strmih brežin. Markova mama je obrt s to dejavnostjo odprla že v osemdesetih letih, zdaj pa je nosilec obrti sam. S to dejavnostjo se je štiri leta ukvarjal tudi v Maleziji, delal je prav tako v Avstriji in Italiji, zadnje čase pa je dejaven v Sloveniji, kjer se trudi urejati brežine po zgledu narave in preživeti ekipo petnajstih sodelavcev. Več na spletu: www.biotec-int.com.

Po zgledu gozdnih tal

Običajna sanacija strmih brežin nad cestami – s pocinkanimi mrežami – je zgolj začasna, saj se breg in kamenje ves čas krušita in je potrebno čiščenje, da o grdem videzu teh rešetk niti ne govorimo. Biotehnična rešitev sestoji iz tehnične opore brega, to so pocinkane mreže, ter biološkega dela sanacije, pri čemer se na kovinsko oporo pričvrstijo fine mreže iz kokosa, ki zdržijo eno leto in v katerih je dosti zemlje, hranil in semen, da v tem času požene prava podrast s koreninami. Hkrati pa se polmetrske sadike dreves, predvsem gabra in javorja, zasadijo dovolj na gosto, da čez nekaj let korenine mladih dreves nadomestijo kovinsko mrežo. Nižje ob cesti pa so za zagotavljanje cestne preglednosti zasajene nižje grmovnice, ki niso le okras, temveč držijo breg na svojem mestu. Težave lahko povzroča površinsko spiranje biološkega materiala, zemlje in semen, zato so konstrukcijo na Dobrovi pokrili s senom, s katerim kapljice dežja zaustavijo in razpršijo, hkrati pa ne zaustavijo povsem, saj je voda osnova novega življenja na sprva mrtvi skalni brežini.

... ki mu sledi biološki del.

Delo Marka Šubica sem opazil že leta 2008 na Katarini, kjer je prevzel zahtevno utrjevanje makadamske ceste po naročilu Občine Medvode. Zelo zahtevna naloga sicer ni uspela stoodstotno, cesta se je torej znižala, a k sreči še ni bila asfaltirana, to pa zaradi vpliva močne podtalne vode in neodgovornega lastnika spodnje parcele, ki je posekal mlada drevesa, namenjena utrditvi brega pri biotehnični sanaciji.

Ukrep z grobo kovinsko in fino kokosovo mrežo omogoča rast, dodatni biološki ukrepi pa rast zelenja pospešijo, da polepša in hkrati učvrsti breg z lastnimi koreninami, in ta se tako ne kruši in ne plazi.

Markov pristop k tovrstni sanaciji je unikaten v našem prostoru in se dejansko zgleduje po naravi, po sestavi gozdnih tal. Zato si zasluži priznanje – kaj nam bo namreč ostalo, če nam ne pade le vlada, ampak se nam razkroji še narava … kam se bomo preselili, v vesolje? Bodite naravni in imejte se radi …

Sebastjan Vehar