Krajši pogovor z lokalnim izvajalcem vodovodnih in centralnih inštalacij potrdi, da so v zadnjem letu v deležu vsaj 90 % vgrajevali v stare ali nove hiše za centralno ogrevanje električne toplotne črpalke zrak-voda in le majhen delež plinskih peči in peči na pelete. Kaj niso bile ravno peletne peči pred nekaj leti najbolj iskane? Kaj se moda tako hitro spreminja, če pomislim, da so pred dvajsetimi leti ljudje prehajali na plin, pred desetimi na pelete in sedaj vsi množično na toplotne črpalke, ki so pravzaprav le večje in posodobljene klimatske naprave? Investicija v toplotno črpalko je večja od investicije v peletno ogrevanje ali plin, v povprečju stane za dvostanovanjsko hišo 8.000 € in sploh ni idealna izbira, saj imajo starejše hiše brez talnega ogrevanja radiatorje za vročevodno ogrevanje s temperaturo 65 stopinj, temperatura ki je klasična toplotna črpalka sploh ne more doseči! In zunanji kompresor z ventilatorjem močno kazi okolico po videzu, s hrupom in vibracijami, za razliko od ostalih dveh sistemov, ki sta ravno tako ekološko sprejemljiva, torej peleti in plin. In kaj bo ob naslednji porciji leda z neba, ko bo žled potrgal elektriko in bomo spet 6 dni odrezani od nje, doma pa le električna ogrevalna tehnika? Da ne govorimo o terorističnem napadu, bog ne daj vojni, da nam karkoli sesuje energetsko omrežje, posamezniki pa ogrevajo dve družini le na elektriko, dimnik pa so odstranili in povečali sobo? In če razmišljamo še malo bolj ekološko in globalno, v Sloveniji je že sedaj precejšen del elektrike treba uvažati, nismo samozadostni, sedaj pa je pravi bum električnih avtomobilov in električnih toplotnih črpalk, kar bo podhranjenost države z električno energijo le še povečevalo. In paradoks ekologije je v tem, da Slovenija kar tri četrtine električne energije proizvaja iz fosilnih goriv, torej premoga, nafte in plina, ne pa iz obnovljivih virov, kamor spadajo lesena biomasa, veter in vodna moč! Pa so možnosti, imamo dovolj vetra na krasu (pa ptičke, ki jih menda vetrnica moti) imamo tudi zelo veliko vodotokov, rek in možnosti za izgradnjo malih hidroelektrarn, a so tu predpisi tako togi in ostri, da je avstrijski investitor HE raje začel graditi v Bosni in v Sloveniji le išče vlagatelje in jim ponuja 3 % letnega donosa (www.mojaelektrarna.si). Po eni strani zaostrovanje predpisov glede izpustov, po drugi strani država ne sprosti predpisov za lažjo gradnjo malih HE, kar kaže na monopolni interes in doseganje dobičkov vodilnih.
Ministrstvo za okolje je že leta 2007 obelodanilo željo in direktive EU, da emisije malih prašnih delcev PM2,5 do leta 2030 glede na leto 2005 zmanjša za 60 %. Emisije teh delcev v zadnjih letih padajo v vseh sektorjih razen iz kurjenja v gospodinjstvih. Cilj bo dosežen le z obsežno in intenzivno zamenjavo obstoječih starih kotlov in peči na lesno biomaso v domovih. Po domače, klasične peči »ferotermke in štadlerke« s kotli na uplinjanje drv, ki so že opremljeni z ventilatorjem spremenljive hitrosti in lambda sondo, ki regulira hitrost ventilatorja glede na kvaliteto dimnih plinov in temperaturo vode peči. Glede na to, da je bilo s pomočjo subvencij Eko sklada v zadnjih petih letih zamenjanih okoli 12.000 malih kurilnih naprav, bo treba zamenjavo bistveno pospešiti. Sredstva za zamenjavo kurilnih naprav bodo na voljo v okviru finančnih spodbud Eko sklada. Razpisi določajo višino subvencioniranja države do 60 odstotkov priznanih stroškov naložbe, odvisno tudi od kakovosti zunanjega zraka degradiranih območjih (občine Ljubljana, Kranj, Maribor, Novo mesto, Murska Sobota, Celje, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik so bolj obremenjene in so finančne injekcije večje). Te nepovratne spodbude je možno kombinirati tudi z ugodnimi dolgoročnimi krediti za financiranje preostalega dela naložbe.
Skratka, deset let imamo časa, da zamenjamo staro peč na drva s sodobno uplinjevalno, kjer se cene začnejo pri 1.700 eur za ogrevanje stanovanjske hiše, kar res ni veliko v primerjavi s toplotnimi črpalkami, ki so zdaj glavna moda. Drva so le drva, pokuri se lesno biomaso iz gozdov, čisti gozd in le pospeši naravno razpadanje lesa v gozdu.
Sebastjan Vehar
