Sonce je vir življenja. Daje nam svetlobo, toploto, omogoča nastanek vitamina D v koži, na soncu se dobro počutimo. Vendar, bodimo previdni.

Prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju (sončnemu ali iz umetnih virov, npr. solarija) povzroča prezgodnje staranje kože in je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka. Akutne in kronične/odložene škodljive učinke povzroča tudi na očeh in vpliva na imunski sistem.

Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in tudi v Sloveniji narašča. Po podatkih Registra raka RS je v Sloveniji v obdobju od 2017 do 2021, upoštevaje oba spola, nemelanomski kožni rak na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki. Letno smo beležili povprečno 3.672 novih primerov. Strmo narašča tudi število novih primerov kožnega melanoma (najagresivnejše oblike kožnega raka), s povprečno 620 novimi primeri na leto.

Dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka, zlasti kožnega melanoma, so povezani z našimi genetskimi značilnostmi in tveganim vedenjem, to so:

• izpostavljanje soncu, svetla polt ter številni, nepravilni in različni kožni nevusi;
• sončne opekline (še zlasti v otroštvu), predrakave spremembe na koži;
• družinska obremenjenost ali že prebolel rak kože, oslabljen imunski sistem;
• pridobivanje zagorele polti v solarijih.

Vsakokrat, ko se izpostavljamo UV sevanju z namenom pridobivanja zagorele polti, večamo tveganje za pojav kožnega raka. Zagorela polt ni pokazatelj dobrega zdravja, je odgovor kože na poškodbo.

1.   SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA ZAŠČITO PRED UV SEVANJEM

DNEVNO SPREMLJAJMO NAPOVEDI UV INDEKSA

Samozaščitne ukrepe izvajamo glede na vrednost UV indeksa.

https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/sproduct/biomet/bulletin/sl/biovreme/

 https://nijz.si/moje-okolje/uv-sevanje-in-radon/uv-in-zdravje-v-opisih-in-slikah/

UMAKNIMO SE V SENCO

• Omejimo izpostavljanje soncu v času njegove največje moči.

Moč sončnega UV sevanja (UV indeks) je v Sloveniji največja med aprilom in septembrom, z vrhom junija in julija. Tekom dneva so vrednosti UV indeksa najvišje v urah okoli sončnega poldneva, ki je po poletnem času ob 13. uri.

Aktivnosti na prostem opravimo prej ali potem oziroma se primerno zaščitimo glede na vrednosti UV indeksa (glejte infografiko UV indeks).

• Poiščimo ali ustvarimo senco.

Poiščimo senco (npr. notranji prostori, šotor, senca dreves) ali jo ustvarimo (npr. odprimo dežnik, senčilo). Najbolje smo zaščiteni v notranjih prostorih.

USTVARIMO SI LASTNO SENCO

• Oblecimo primerna oblačila in pokrivalo.
• Zaščitimo oči s sončnimi očali in pokrivalom.

KOT DODATNO ZAŠČITO UPORABIMO PRIPRAVKE ZA ZAŠČITO PRED SONCEM

• Na delih telesa, ki jih ne moremo zaščiti z obleko, uporabimo pripravke za zaščito pred soncem.

Izberemo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF ali angl. sun protection factor – SPF) najmanj 30.

Da bo zaščita pred soncem učinkovita, pripravke za zaščito pred soncem (kreme, gele, losjone …) pravilno uporabljamo: debel nanos, nanos pred izpostavljanjem in nato vedno znova vsaj na 2 uri izpostavljenosti oziroma po plavanju ali močnem znojenju.

Pripravki za zaščito pred soncem niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu.

SVETUJEMO ŠE

• Ne sončimo se namerno.
• Odpovejmo se uporabi solarija.
• Redno nadomeščajmo tekočino. Najbolje je, da pijemo vodo.

https://nijz.si/moje-okolje/uv-sevanje-in-radon/uv-in-zdravje-v-opisih-in-slikah/

2.   MESEČNO SAMOPREGLEDOVANJE KOŽE

Poleg izvajanja samozaščitnih ukrepov je pomembno tudi redno samopregledovanje kože za zgodnje odkrivanje kožnega melanoma. Sumljiva znamenja so tista, ki so nesimetrične, nepravilne oblike, z nepravilnimi, zabrisanimi robovi, so neenakomerno obarvana ali večbarvna, večja od 6 mm in nad nivojem kože, se spreminjajo v velikosti, obliki ali barvi.

3.   PREVENTIVNI PROGRAMI ZA ZAŠČITO PRED UV SEVANJEM

V Sloveniji in drugod po svetu se z naraščanjem pojavnosti kožnega raka vse bolj krepi tudi osveščanje javnosti o škodljivih učinkih prekomernega izpostavljanja UV sevanju in pomenu preventivnega ravnanja za zaščito zdravja.

V ta namen tudi pri nas obstoji kar nekaj organiziranih preventivnih programov in številnih drugih aktivnosti, kot so:

• program Varno s soncem,
• aktivnosti v okviru Melanoma Day,
• program Varno delo na soncu (namenjen zaposlenim, ki delajo na prostem) idr.

Skupen cilj:

• doseči splošno zavedanje, da zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, temveč predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje njeno prezgodnje staranje in večje tveganje za nastanek rakavih obolenj kože in oči;
• spodbuditi prebivalce k rednemu izvajanju zaščitnih ukrepov.

Pripravili: prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene in Nataša Šimac, dr. med., spec. javnega zdravja