Logo MojaObčina.si

Celje

DANES
5°C
-3°C
JUTRI
8°C
-2°C
12391

Da bi ohranili dobro duševno zdravje

V zadnjih dveh letih se še bolj kot sicer zavedamo pomena dobrega počutja, ki je eden ključnih gradnikov duševnega zdravja posameznika in skupnosti. Če smo v glavnem zadovoljni s seboj in si zaupamo, imamo korektne odnose z drugimi, bližnje ter prijatelje, s katerimi lahko delimo naša občutja, če obvladujemo svoje vsakodnevno življenje in se uspešno soočamo tudi s problemi in stresnimi situacijami, lahko rečemo, da smo dobrega duševnega zdravja. Produktivni smo v okoljih, v katerih živimo, delamo ali se učimo, ker smo v njih dobro sprejeti. Vse našteto seveda ni ves čas optimalno, saj je naše življenje podobno plovbi po morju - mirnem, vzvalovanem, včasih tudi viharnem.  

Da bi ohranili dobro duševno zdravje, okrepili psihično ravnovesje in odpornost na stres, lahko veliko storimo sami. Vsak dan se skušajmo držati urnika prehranjevanja, obveznosti in prostočasnih aktivnosti - rutina in struktura dneva nam dajeta občutek varnosti in nadzora nad samim seboj. Našo energijo usmerjajmo v tisto, na kar lahko vplivamo in hkrati sprejmimo tisto, česar ne moremo spremeniti. Ostanimo povezani z bližnjimi, prijatelji, sošolci, sodelavci; če ne gre v živo, pa po telefonu ali video povezavah, tudi razglednice in pisma niso prepovedana - ko smo povezani, je vse lažje, veselje se množi, žalost pa deli. Ker je naše telo  ustvarjeno za gibanje,  ga izkoristimo in upoštevajmo pravilo »bolje vsaj malo kot nič«, gibajmo se na svežem zraku in v naravi - telesna dejavnost ne prinaša zgolj krepkih mišic, z njo zmanjšujemo tudi težo skrbi in psihično napetost. Posvetimo se tistim interesom in hobijem, ki nas resnično veselijo in prinašajo zadovoljstvo – vse, kar je ta hip moderno, ni nujno dobro tudi za nas. Kadar je časa malo, ujemimo trenutke – lepe poglede in razglede, globoko zadihajmo, poklepetajmo, zavrtimo si najljubši komad, privoščimo si  priljubljeno hrano…. Skrajšajmo čas, preživet pred ekrani televizorja, računalnika ali mobitela – vse pomembne informacije bomo tako ali tako izvedeli. Morda pa je blizu nekdo, ki mu lahko pomagamo – skrb za druge osreči tudi nas. K občutku zadovoljstva dokazano pripomore tudi hvaležnost, zato enkrat na dan pomislimo na dve, tri stvari, za katere smo hvaležni. K sprostitvi in umiritvi nam pomagajo tudi vaje sproščanja. Na spletni povezavi https://www.skupajzazdravje.si/dusevno-zdravje/sproscanje/ so zvočni posnetki nekaterih sprostitvenih vaj, ki smo jih pripravili na NIJZ.  Vabim vas, da jim prisluhnete. Izberite si katero od vaj, naučite se je in jo vadite v »mirnem« času, da vam bo prišla prav v stresu.

 

Včasih pa psihičnega ravnovesja ne ujamemo več in pojavijo se težave na enem ali več področjih duševnega zdravja. Morda se že dlje časa slabo počutimo, ne spimo, dvomimo o sebi, smo nemirni, žalostni, tesnobni, manj produktivni, prepirljivi, težko obvladujemo vsakodnevne obveznosti,  nas boli telo, posegamo po alkoholu ali kadimo, da bi se pomirili…? Teh sprememb se včasih niti ne zavedamo in nas nanje opozorijo šele bližnji, prijatelji ali sodelavci. Pogovorimo se z njimi – pogovor z osebo, ki ji je mar za nas, dobro dene. Mogoče bomo skupaj odkrili razloge naših težav, ki so lahko očitni ali  prikriti, izvirajo iz nas samih ali iz okolja. Čeprav človek mnoge težave razreši sam, vedno ne gre. Zato – ko smo izrabili lastne vire moči in upoštevali nasvete bližnjih, stiska pa nas preplavlja ter ovira - je prav, da se po pomoč obrnemo na strokovnjake. Mnoge od njih boste našli na spletni povezavi https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/, v okviru spletne strani MIRA – Nacionalnega programa za duševno zdravje.   

Pogovor s strokovnjakom, ki na nas in naše težave pogleda z drugega zornega kota, pripomore k hitrejšemu in bolj učinkovitemu reševanju le teh. Tako kot postaja nahrbtnik z vsakim postankom za odmor lažji, vrh gore pa bližji, se tudi s pogovorom zmanjšuje teža naše stiske in bliža rešitev težave, ki je stisko povzročila.

V celjski zdravstveni regiji  je odraslim v psihični stiski na voljo tudi brezplačna strokovna pomoč v svetovalnicah Posvet - Tu smo zate v Celju, Laškem, Mozirju in v Sevnici. Poleg teh so svetovalnice še v naslednjih krajih: v Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica,  Murska Sobota, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Novo mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica in Jesenice). Za obisk svetovalnic v Celju, Laškem in Mozirju se lahko naročite na telefonski številki 031/778-772, od ponedeljka do četrtka med 10. in 18. uro, v petek pa med 8. in 15. uro, na obisk v vseh ostalih svetovalnicah pa se naročite vsak delovni dan med  8. in 16. uro na telefonski številki 031/ 704-707.Ob vsakem obisku je na voljo ura pogovora s strokovnjakom, k strokovnjaku lahko pridete večkrat, napotnica ali zdravstvena kartica nista potrebni.

Mladostnikom pa je že dvajseto leto na voljo tudi strokovno spletno svetovanje na naslovu www.tosemjaz.net. Svetovanje je prav tako brezplačno, enostavno dostopno, mladostniki pa pri tem ostanejo anonimni. Med svetovalci, ki jih je več kot 60, so psihologi, zdravniki, socialni delavci in drugi strokovnjaki. Odgovorijo na vprašanje vsakega mladostnika in so jim na ta način pomembna opora pri dilemah in težavah odraščanja.


Pripravila:

prim. Nuša Konec Juričič, dr. med.,

vodja področja za nenalezljive bolezni,

območna enota Celje NIJZ

 

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi