Logo MojaObčina.si

Brezovica

JUTRI
31°C
18°C
PON.
31°C
18°C
4038

Predstavitev občine Brezovica - Turistična zveza Slovenije

Na povezavi si lahko pogledate predstavitev

 

Podajte se z nami na izlet po občini Brezovica - tudi iz ptičje perspektive

 

Ponedeljek je tu in za vas imam nov namig za izlet - vabim vas na potep po občini Brezovica!

 

CERKEV SV. ANE Z RAZGLEDIŠČEM
Sv. Ana med vzpetinami nad Ljubljanskim barjem ponuja najbolj izjemen razgled na Ljubljansko barje, ki sega od Vrhnike do Škofljice. Vzpetina se dviga nad Podpeškim kamnolomom in predstavlja prepoznaven element krajine, pohodnikom pa je dostopna iz več smeri. V okolici cerkve je urejena razgledna ploščad, sama cerkev (v današnji obliki) pa je bila zgrajena ob koncu 16. ali začetku 17. stoletja. Cerkev je sezidana na prvotnih temeljih, ki segajo v obdobje stare gotike. Leta 1968 so jo domačini prenovili, vendar notranje obnova še danes ni končana. Vsakoletno je organiziran romarski shod in sicer prvo nedeljo po godu Sv. Ane. Pod vrhom Sv. Ane je urejen turistično informativni paviljon, ki obiskovalce seznanja z naravno in kulturno dediščino območja ter podaja zanimive informacije o občini.

ŠPORTNI PARK BALINIŠČE RADNA:
Balinišče Radna predstavlja izhodiščno točko za Krožno planinsko pot Pentlja, podate pa se lahko tudi na priljubljeno pohodniško pot na »Žabo«.

KMETIJA DOLENC:
Občina je bogata z etnološko kulturno dediščino, ki je vezana na kmetije, ki še danes bogatijo prostor in pričajo o zgodovini vaških jeder. Kmetije prispevajo k trajnostnemu in ekološkemu razvoju območja.

ŠPORTNI PARK JAMA:
Športni park, ki se nahaja v središču Notranjih Goric, obiskovalcem nudi številne oblike rekreacije - dve igrišči za tenis, štiri balinišča, igrišča za mali nogomet in košarko, igrišče za odbojko na mivki, igrala za otroke ter se ponaša tudi z 30-metrsko skakalnico, narejeno po načrtih inženirja Stanka Bloudka.

CERKEV SV. MARTINA:
V župnijski cerkvi Sv. Martina v Notranjih Goricah je svoje čase služboval Janez Jalen, in ravno v tej cerkvi na Barju dobil navdih za Bobre.

JEZERO PRI PODPEČI:
Jezero pri Podpeči je z 51m globine eno najglobljih naravnih jezer v Sloveniji, prepoznavno pa je tudi po svojem skoraj okroglem tlorisu. Gre za naravni spomenik, ki predstavlja enega najpomembnejših elementov naravne dediščine na Ljubljanskem barju. V poletnih mesecih obiskovalcem nudi odlično možnost za kopanje, obiskovalci pa se lahko okrepčajo v gostilni ob jezeru. Leži na severozahodnem robu široke kotanje imenovane Zajezero, ki jo od Ljubljanskega barja loči nizek skalni prag. Napaja se iz kraških izvirov na južnem in vzhodnem robu močvirnate ravnice Zajezera, katerih vode se stekajo v Mlinski potok, le ta pa v jezero. Voda iz jezera, čigar daljši premer meri 135 m, krajši pa 120 m, odteka skozi podzemni lijak.

LEDENA JAMA:
Z udorom jamskega stropa se je odprl vhod v Ledeno jamo. Okrog 200 metrov jamskih rovov sega do globine 70 metrov. V zimskem času zaradi ujetega mrzlega zraka pronicajoča voda v njej zmrzuje in jamo okrasi z ledom. Ledeni kapniki ter led na stenah in tleh vhodne dvorane se tam zadržijo do pozne pomladi.

LJUBLJANICA IN PRISTAVA PODPEČ:
Ljubljanica, ki teče ob južnem robu Ljubljanskega barja, je osrednji vodotok na območju občine. Velikega pomena je bila reka že v obdobju Rimljanov, saj so po njej prevažali podpeški marmor v takratno Emono in jo za potrebe lažjega rečnega prometa tudi regulirali. Pristanišče v Podpeči je ohranilo večji pomen in delovali do 19. stoletja, ko je bila zgrajena železniška proga, ki je prečila Ljubljansko barje. Omenjeni zgodovinski razvoj je razlog za izjemno bogato arheološko dediščino, saj območje Podpeči ob Ljubljanici predstavlja eno najpomembnejših najdišč, ki je je varovano kot kulturni spomenik državnega pomena. Ljubljanica je izjemno pomembna tudi z vidika naravne dediščine, saj je varovana kot naravni spomenik in naravna vrednota.
S turistično ladjico se je po Ljubljanici mogoče zapeljati do prestolnice Ljubljane. Reka predstavlja tudi pestro ribolovno območje v okviru Ribiške družine Barje, na reki pa uživajo predvsem beličarji in ščukarji, pa tudi ribiči, ki muharijo ciprinide.
V Podpeči se neposredno ob Ljubljanici nahaja Pristava Podpeč, ki poleg gostinske ponudbe ponuja tudi možnost različnih športnih aktivnosti (košarka, nogomet, odbojka etc.).

PONIKVE:
Kraško polje Ponikve, ki je po mnenju priznanega geografa Antona Melika najmanjše kraško polje v Sloveniji, se nahaja med krajema Preserje in Dolenja Brezovica. Ob obilnejših padavinah poplavlja in nastane jezero, kar obiskovalcem ponuja krasen pogled, zlasti iz okoliških višjih predelov, ki se dvigajo nad krajino. Po polju teče vodotok Kraški potok, voda pa skozi ponore na severnem in vzhodnem robu polja ponikne in se ponovno pojavi na robu Ljubljanskega barja pod naseljem Kamnik.

CERKEV SV. VIDA:
Cerkev Sv. Vida v Preserju, ki predstavlja najpomembnejši sakralni element kulturne dediščine v občini, je bila prvič omenjena leta 1321, obstajala pa naj bi že prej. V obliki (baročni slog), kot jo poznamo danes, je bila sezidana leta 1711, posvetil pa jo je goriški nadškof Mihael Attems leta 1752. Poslikave v cerkvi so delo Štefana Šubica in Janeza Šubica, veliko kupolo pa je poslikal slikar Trpin. Kamniti oltarji so izdelani iz podpeškega marmorja in so delo kamnoseške delavnice v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Borovnici.

POLHARSKA KOČA:
Ob državni cesti Preserje-Rakitna se nahaja Polharski dom s polharsko muzejsko zbirko, ki jo vodi Polharsko društvo Krim. Polharsko društvo se poleg polhanja ukvarja tudi z raziskovanjem in ohranjanjem kulturnega izročila o polhih, v svojem muzeju pa prikazuje življenjski prostor polha, vrste pasti in tehnike lova, vrste plenilcev ter zgodovino društva. Polharska sezona traja od 1. oktobra do konca novembra, društvo pa ob pričetku in zaključku sezone organizira družabne prireditve, ki so dobro obiskane.

MKZ RAKITNA:
Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna je edino srednjegorsko klimatsko zdravilišče (nadmorska višina 840m) v Sloveniji, ki je državnega pomena in razpolaga s 100 ležišči. Zdravstvena dejavnost se je zaradi ugodnih klimatskih pogojev tu razvila že v tridesetih letih 20. stoletja, saj se tu mešajo zračni tokovi Alp in Jadranskega morja, ki blagodejno vplivajo na pljučne bolnike. Prvenstvena funkcija MKZ Rakitna je zdravstvena, namenjena pa je primarno otrokom in mladini. MKZ danes izvaja zdraviliške programe za otroke in mladostnike z obolenji dihal, program reintegracije in rehabilitacije mladostnikov z motnjami hranjenja in/ali čustvenimi motnjami, šole zdravega odraščanja in šolo lulanja – zdravljenje otrok z motnjami mikcije. MKZ Rakitna je tudi prva institucija v Sloveniji, ki je razvila psihoterapijo s pomočjo konj, za njeno nadgradnjo pa je prejela sredstva iz strani Norveške, Švice in Danske. MKZ Rakitna danes predstavlja prepoznan in moderen zdravstveni center, ki je bil že leta 1995 sprejet v Evropsko združenje za klimatsko zdravljenje otrok.

JEZERO NA RAKITNI:
Rakitniška planota se že uvršča v kraški svet Velikih Notranjskih planot, s svojo pokrajino in klimo pa privablja številne obiskovalce in nudi odlične rekreativne površine za pohodnike in kolesarje. Vas Rakitna, edino naselje v tem območju, se ponaša z umetnim jezerom, ki je priljubljen točka ribičev in kopalcev, nudi pa tudi prostor za piknike.

JAMBORNA POT:
Ob jezeru na Rakitni je urejena Jamborna pot, ki je bila vzpostavljena v spomin na prevoz zadnjega jambora iz Rakitne v Trst ob 125. obletnici dogodka, ki je bila obeležena leta 2019. Jambor je s pomočjo konjev in volov konec 19. stoletja nazadnje le srečno prispel do Trsta, z dolžini 64 m pa je bil eden največjih jamborov tistega časa. Danes ob Jamborni poti stoji replika jambora v naravni velikosti, obiskovalci pa preko informativnih tabel lahko izvejo številne zanimive informacije.

BRINARJEVA JELKA:
Brinarjeva oz. Klanška jelka je rasla med slemenom in Novaško goro. Bila je izjemen primer jelke s stebrasto razrastjo in se kot taka uvrščala med naravne spomenike, saj je bila edino tovrstno drevo v Sloveniji. Z višino 34m je bila prepoznavna po izredno gosti krošnji cipresaste oblike. Po nesrečnem dogodku, ki je delo vandalizma, so bile iz lesa Brinarjeve jelke izdelane tri skulpture, ki krasijo jezero, Osnovno šolo Rakitna in Polharsko kočo.

Pavle Hevka 
Predsednik Turistične zveze Slovenije

Zahvala gre Saši Lendero za glasbeno podlago! Saša Lendero, najlepša hvala!

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi