Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

Prenovljena prostorsko-gradbena zakonodaja

Državni zbor RS je oktobra 2017 sprejel paket treh zakonov, ki predstavljajo prenovo zakonodaje s področja gradenj in urejanja prostora: Gradbeni zakon, Zakon o urejanju prostora ter Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Novi zakoni naj bi med drugim prinesli racionalnejše in krajše postopke, lažje usklajevanje različnih interesov, večjo pravno varnost vlagateljev in bolj učinkovit nadzor. Zakoni se začnejo uporabljati 1. junija 2018. Pri pripravi in sprejemanju zakonodaje smo s pripombami in predlogi sodelovali tudi v Združenju občin Slovenije (ZOS).

Gradbeni zakon (GZ)

Zakon na novo ureja področje graditve objektov in s tem nadomešča veljavni Zakon o graditvi objektov. Iz zakona se izločajo vsebine veljavnega zakona, ki se nanašajo na regulacijo poklicev in dejavnosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev, saj je to področje po novem predmet ločenega zakona, in sicer Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.
Temeljni cilji zakona so zmanjševanje investicijskega tveganja, večja pravna varnost investicijske namere, integracija postopkov, omogočanje usklajevanja varstvenih in razvojnih interesov, informatizacija postopkov (e-graditev), krepitev odgovornosti udeležencev pri graditvi, odprava administrativnih ovir in legalizacija neproblematičnih objektov.
Veljavnost zakona se širi na večji obseg objektov, med njimi tudi na druge gradbene posege in objekte ne glede na njihovo povezanost s tlemi - torej tudi na gradbene posege, ki niso niti stavbe niti gradbeni inženirski objekti.

Novosti pri gradbenih dovoljenjih

Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja bo formalno manj obsežna, kot je bila doslej. Postopke naj bi skrajšali s prekvalifikacijo soglasij v mnenja, ki po novem ne bodo več samostojni upravni akti. V primeru neusklajenih ali nejasnih mnenj bo ta usklajeval upravni organ za gradbene zadeve, ki bo lahko, če uskladitve ali spremembe mnenj ne bo, na koncu odločil sam. V primeru molka mnenjedajalca bo upravi organ lahko

manjkajočo presojo pridobil s pomočjo organa, ki je pristojen za nadzor nad tem mnenjedajalcem, ali izvedenca, ki ga bo moral plačati mnenjedajalec. Krepi se vloga občin v procesu dovoljevanja z uzakonitvijo mnenja občine v postopkih dovoljevanja. Gradbeno dovoljenje bo mogoče pridobiti po skrajšanem postopku, če bo investitor predložil vso dokumentacijo, dokazila in mnenja. Rok za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja bo dva meseca od vložitve popolne zahteve, razen če bo nujno usklajevanje z mnenjedajalci ali nadomeščanje mnenja. V tem primeru bo rok za izdajo odločbe tri mesece od vložitve popolne zahteve.
Gradbeno dovoljenje bo prenehalo veljati, če investitor v petih letih od pravnomočnosti dovoljenja ne bo vložil popolne prijave začetka gradnje. Za objekte z vplivi na okolje se bosta postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje združila, tako da bodo v enem integralnem postopku presojali pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja. Gradbenega dovoljenja ne bo treba pridobiti za gradnjo enostavnih in začasnih objektov, vzdrževanje objektov in za odstranitev objekta.

Boljši nadzor

Za izboljšanje nadzora nad gradnjami bo zakon za gradnje, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, uvedel obveznost prijave začetka gradnje in seznanitev inšpekcije. Vlogo gradbene inšpekcije na gradbiščih naj bi okrepili, in sicer že med začetkom gradnje, predvsem pa v času gradnje. Nad samo gradnjo bo bdel nadzornik, ki bo moral biti pooblaščeni arhitekt ali inženir in bo med drugim spremljal gradnjo na gradbišču, nadzoroval skladnost z dokumentacijo in izvajanje bistvenih zahtev.

Za nadzor nad gradnjo, za katero ni predpisanega gradbenega dovoljenja, v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, bodo pristojne občinske inšpekcije (izvirna naloga občine). V občinah, ki ne bodo imele vzpostavljene občinske inšpekcije ali skupne občinske uprave, bodo tudi ta nadzor izvajali gradbeni inšpektorji, a najpozneje do 1. januarja 2020.

Uporabno dovoljenje

Po izgradnji objektov, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, bo moral investitor pridobiti uporabno dovoljenje. Pri vseh gradnjah, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivom na okolje, bo mogoče uporabno dovoljenje pridobiti brez posebnega ugotovitvenega postopka in opravljenega tehničnega pregleda, bo pa moral investitor med drugim predložiti izjave projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokončana skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem in da so izpolnjene bistvene zahteve. Za zahtevne objekte in tiste z vplivi na okolje bo treba uporabno dovoljenje pridobiti v posebnem ugotovitvenem postopku na podlagi opravljenega tehničnega pregleda.

Večja varnost za vlagatelje tudi s predodločbo

Eden ob ciljev zakona je povečati pravno varnost vlagateljev. To naj bi med drugim zagotovili z obveznim svetovanjem upravnih enot investitorju glede upravnih postopkov, zahtev, veljavnih prostorskih aktov in zahtevane dokumentacije. 

Investitor bo lahko pri upravni enoti pridobil predodločbo glede skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom in s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, ter glede zagotovitve minimalne komunalne oskrbe. Investitor na podlagi predodločbe ne bo smel začeti gradnje, bodo pa odločitve in pogoji, o katerih bo v predodločbi odločeno, zavezujoči pri odločanju o izdaji gradbenega dovoljenja.

 

Legalizacija nenevarnih nedovoljenih gradenj

Za neskladne objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo zakona in pri katerih bodo ugotovili, da so odstopanja od gradbenega dovoljenja glede na določbe zakona dopustne (npr. ne posegajo v druga zemljišča, dimenzije ne odstopajo za več kot 0,3 metra, namembnost objekta ni spremenjena), bo mogoče vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Ko bo to dovoljenje dokončno, se bo štelo, da objekt ni nelegalen ali neskladen.

Če pa je objekt nelegalen ali neskladen zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja, bo mogoče v petih letih od uveljavitve zakona vložiti zahtevo za legalizacijo, ki ji bo treba predložiti dokumentacijo za legalizacijo, ki jo bo izdelal pooblaščeni arhitekt ali inženir in bo med drugim morala vključevati posnetek stanja objekta. Vlagatelj bo nato moral plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora ter komunalni prispevek, objekt pa bo legaliziran, če bo skladen z veljavnimi predpisi ali s predpisi, ki so veljali v času začetka gradnje, in so bila pridobljena vsa mnenja. Legalizacija ne bo mogoča za objekte, ki so bili zgrajeni po 30. aprilu 2004 in vplivajo na okolje ali je zanje obvezna presoja sprejemljivosti.

Za objekte, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja pred 1. januarjem 1998 in so evidentirani v katastru stavb, bo mogoče dobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Zahtevi bo treba med drugim predložiti potrdilo o daljšem obstoju objekta ter plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora in komunalnem prispevku. Za objekte, ki bodo dobili to dovoljenje, se bo štelo, da niso nelegalni ali neskladni in da imajo uporabno dovoljenje, ne bodo pa mogli lastniki od občine zahtevati gradnje morebiti manjkajoče komunalne opreme. Tega dovoljenja ne bo mogoče dobiti, če bo šlo za nevaren objekt, za katerega bo izrečen inšpekcijski ukrep.

Dovoljenje za objekt daljšega obstoja bo veljalo pogojno in ga bo na zahtevo vlade ali občine mogoče razveljaviti brez odškodninske odgovornosti, če bo to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa ob ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter delov okolja. Razveljavitev sicer ne bo mogoča, če bo ogroženost mogoče odpraviti z milejšimi sredstvi.

Podlaga za informatizacijo postopkov

Zakon daje podlago za uvedbo elek-tronskega poslovanja pri postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Določbe glede elektronskega poslovanja se začnejo uporabljati 1. januarja 2021. Rešitve za to – kot tudi za uvedbo elektronskega poslovanja pri pripravi prostorskih aktov in evidentiranju nepremičnin – bodo na resornem mini-strstvu oblikovali v programu projektov e-Prostor. Plačan komunalni prispevek oz. na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
 

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)

Zakon razveljavlja in nadomešča Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) ter Zakon o umeščanju prostorskih ureditev v prostor in združuje vsebino urejanja teh zakonov na enem mestu v krovnem zakonu. Urejanje prostora tako obsega državna pravila urejanja prostora, udeležence pri urejanju prostora, prostorsko načrtovanje na državni in občinski ravni, zemljiško politiko, instrumente spremljanja stanja v prostoru ter zago tavljanje s tem povezanih informacijskih storitev. Zakon nadgrajuje že vpeljan sistem državnega in občinskega prostorskega načrtovanja in ukrepe zemljiške politike, pri tem pa uvaja tudi nekatere bistvene novosti.

Nova struktura prostorskih aktov

Vpeljuje se novo strukturo državnih in občinskih prostorskih aktov, pri čemer razlikuje med prostorskimi strateškimi akti in prostorskimi izvedbenimi akti.
Prostorsko strateško načrtovanje se v širšem pogledu izvaja prek Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki z ZUreP-2 dobiva zakonsko podlago, v ožjem pogledu pa prek priprave regionalnega prostorskega plana in občinskega prostorskega plana. Gre za dva strateška prostorska akta.
Regionalni prostorski plan je pripravljen na ravni razvojne regije na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Obvezna vsebina so ureditve, ki obsegajo območje več občin in so namenjene opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb s področja varstva okolja, razvojna območja za stanovanjsko oskrbo, industrijske cone nad 10 ha uporabne površine, večja nakupovalna središča nad 5000 m2 bruto tlorisne površine, območja pomembnejše družbene infrastrukture. Sredstva za izvajanje nalog prostorskega planiranja na regionalni ravni zagotovi 60 % država in 40 % občine. Plan sprejme razvojni svet regije.
Občinski prostorski plan se pripravi na ravni občine in naj bi v osnovi nadomestil strateški del sedanjih občinskih prostorskih načrtov. Sprejem občinskega prostorskega plana ni obvezen (razen za mestne občine), saj so lahko vse njegove vsebine primerno obdelane na ravni regionalnega prostorskega plana. Občinski prostorski plan vsebuje usmeritve za prostorski razvoj občine, usmeritve za razvoj poselitve, za urejanje krajine in lokalne infrastrukture. Pripravljavec je občina, sprejme ga občinski svet.
Občinski prostorski načrt (OPN) postane občinski prostorski izvedbeni akt, ki določa namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje za umestitev načrtovanih posegov v prostor. OPN je podlaga za izdajo predodločb in gradbenih dovoljenj.

Z OPN se določijo ureditveno območje naselij, območje za dolgoročni razvoj naselij, druga ureditvena območja, območja, za katera se pripravijo OPPN, usmeritve in pogoji za njihovo pripravo ter dopustno rabo prostora do njihovega sprejetja, območja prenove, namenska raba prostora, prostorski izvedbeni pogoji, pogoji glede gradnje komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture in obveznosti priključevanja nanjo.

Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorske ureditve, pripravi pa se za območja, za katera je z OPN predvidena njegova priprava, lahko pa tudi na območjih, kjer z OPN ni predviden, če se za to pokaže potreba ali pobuda po tem, ko je bil sprejet OPN. Lahko ga sprejme več občin skupaj.
Novost, ki jo prinaša zakon, je tudi Odlok o urejanju podobe naselij in krajine. Z odlokom lahko občina ureja urbani in siceršnji prostorski razvoj na praviloma že izgrajenih območjih naselij s poudarkom na urejeni podobi, uskla-jeni rabi javnih in zasebnih površin, urejeni podobi krajine (npr. ob javnih površinah, turističnih znamenitostih, družbeni infrastrukturi).
Zakon vpeljuje tudi nov način načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena, ki omogoča fleksibilnost postopka in bodisi zaustavitev načrtovanja na ravni DPN bodisi izvedbo združenega postopka načrtovanja in dovoljevanja, v katerem se investitorju po principu vse-na-enem-mestu izda celovito dovoljenje, ki predstavlja gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno soglasje in hkrati prostorski izvedbeni akt.

Novi udeleženci pri urejanju prostora

Zakon opredeljuje udeležence pri urejanju prostora, kar je širši pojem od nosilcev urejanja prostora. Udeleženci so namreč tudi drugi upravni organi in organizacije, strokovna in interesna združenja ter splošna javnost, ki sodelu-je pri nastajanju odločitev na področju urejanja prostora in jih zadevajo te odločitve.
Kot novost se vzpostavlja Komisija za prostorski razvoj Vlade RS, ki kot delovno telo poda mnenje glede pre-vlade ene javni koristi nad drugo, skrbi za vsebinsko in postopkovno usklajeno delovanje nosilcev urejanja prostora pri pripravi prostorskih aktov ter poda priporočila, izda mnenje o izhodiščih za pripravo Strategije prostorskega razvoja Slovenije in predlogu strategije, mnenje o regionalnem prostorskem planu in mnenje o poročilu o prostorskem razvoju Slovenije, v postopku prevlade javne koristi poda mnenje vladi itd.
Ustanavlja se tudi Prostorski svet pri Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), ki deluje kot strokovno posvetovalno telo MOP ter nudi strokovno podporo delovanju Komisije za prostorski razvoj Vlade RS. Dva kandidata za člana sicer 14-članskega prostorskega sveta predlagajo skupaj interesna združenja lokalnih skupnosti.
Določa se sodelovanje občinskega urbanista v občinskih zadevah urejanja prostora. Zakon opredeljuje status nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju urejanja prostora in jim daje možnost vlaganja pravnih sredstev zoper prostorske izvedbene akte. Širi se vloga Ministrstva za okolje in prostor kot nosilca urejanja prostora ne samo za poselitev, ampak tudi za krajino in za skladnost z državnimi pravili urejanja prostora.

 

Prenova zemljiške politike

Z ukrepi zemljiške politike država in občine izvajajo aktivnosti, ki omogočajo uresničevanje ciljev prostorskega razvoja in usmerjanja razvoja poselitve iz prostorskih aktov. Zakon vpeljuje nove ukrepe zemljiške politike ter nadgrajuje nekatere obstoječe. Poleg nadgradnje in prenove obstoječih mehanizmov predkupne pravice občine, ki se zdaj razširja tudi na državo, razlastitve in omejitve lastninske pravice, upravne komasacije in ukrepov pri prenovi, zakon uvaja oz. povzema mehanizme za razglašanje grajenega javnega dobra, instrument odreditve vzdrževanja in soglasja za spremembo meje parcel v območju stavbnih zemljišč.
Zakon kot novost opredeljuje možnost občine, da pridobiva zemljišča na 

območju za dolgoročno širitev naselja, s čimer lahko izvaja svoje poslanstvo gospodarjenja z zemljišči.
Občina vzpostavi evidenco stavbnih zemljišč, in sicer za potrebe prostorskega načrtovanja, ugotavljanja dejanskega stanja v prostoru in izvajanja ukrepov zemljiške politike. Evidenca vsebuje podatke o pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljiščih. Občine v postopku vzpostavitve evidence nepozidana stavbna zemljišča razvrstijo v štiri razvojne stopnje. Podatke o gradbenih parcelah stavb v evidenci stavbnih zemljišč vzdržuje ministrstvo, druge podatke o pozidanih zemljiščih in podatke o razvojnih stopnjah nepozidanih stavbnih zemljišč pa vzdržujejo občine.
Glede opremljanja zemljišč za gradnjo je prenovljen sistem plačevanja komunalnega prispevka. Uvaja se možnost akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo lastniku zemljišča tistega njegovega dela, ki odpade na površino urejenega zazidljivega zemljišče. Nova je tudi določba glede vračila komunalnega prispevka za novo komunalno opremo – investitor je plačal komunalni prispevek, pa mu gradbeno dovoljenje preneha veljati, dejansko pa ni začel graditi - vračilo ni možno, plačilo komunalnega prispevka pa se upošteva pri naslednji odmeri komunalnega prispevka na predmetnem zemljišču.
Povsem nov je tudi instrument takse za neizkoriščeno stavbno zemljišče. Gre za mehanizem aktivacije tistih zemljišč, na katerih kljub preteklim vlaganjem (postopki priprave aktov, komunalno opremljanje) ne prihaja do gradnje, pa za to ni nobenih javnopravnih ovir. Območje, v katerem se plačuje taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča, določi občina z odlokom na podlagi ciljev in prioritet prostorskega razvoja občine, trendov prostorskega razvoja ter na podlagi bilance površin.

 

Gradbena parcela

Zakon vzpostavlja pravila za določanje gradbenih parcel. Gradbeno parcelo opisuje kot zemljišče, torej zemeljsko površino, nad ali pod katero obstaja stavba, ter zemeljsko površino, ki je namenjena za njeno redno rabo. Določi se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Še nekateri drugi poudarki novega zakona:

  • dosledno izpeljuje načelo usklajevanja interesov in sodelovanja med udeleženci pri urejanju prostora;
  • vpeljuje instrument prevlade ene javne koristi nad drugo v primeru, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni možno doseči usklajene rešitve;
  • omogoča boljše in zgodnejše sodelo-vanje javnosti v postopkih priprave prostorskih aktov in vzpostavlja mo-žnost sodnega varstva (upravni spor) glede sprejetih prostorskih izvedbenih aktov;
  • vzpostavlja institut lokacijske preveritve, prek katerega občina prilagodi in določi natančno obliko ter velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, dopušča individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, dopušča izvedbo dopolnilnih posegov v prostor ali omogoča začasno rabo prostora;
  • zakon ne razlikuje več med razpršeno gradnjo in razpršeno poselitvijo;
  • posodablja vlogo elektronskega poslovanja pri pripravi in sprejemu prostorskih aktov prek prostorskega informacijskega sistema.


Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Zakon opredeljuje štiri regulirane poklice: pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec.
Nazive pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec bodo lahko upo-rabljali le tisti, ki bodo vpisani v ustrezen imenik pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, naziv pooblaščeni inženir pa tisti, ki bodo vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije.
Zakon za vsak poklic opredeljuje poklicne naloge ter pogoje glede izobrazbe, izkušenj in strokovnega izpita, poleg tega med drugim kot novost določa, da se bodo morali pooblaščeni arhitekti in inženirji na svojem strokovnem področju stalno poklicno usposabljati, kar bosta opredeljevali in preverjali omenjeni zbornici.
Zakon tudi določa pogoje za opravljanje dejavnosti na področju poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev ter opredeljuje delovanje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije.

Aktivnosti ZOS pri pripravi in sprejemanju zakonodaje

Pripombe in predloge, ki jih je Združenje občin Slovenije naslovilo na predloge prostorske in gradbene zakonodaje, so bili sad pripomb občin in obravnave na seji pristojnega strokovnega odbora ZOS. V času priprave zakonodajnih predlogov smo v ZOS opozarjali predvsem na nekatera ključna vprašanja, ki so ostala neusklajena, in nanje opozorili tudi poslanke in poslance ter pozvali, da se z ustreznimi amandmaji določbe spremenijo, in sicer gre za čas plačila komunalnega prispevka, prenos inšpekcijskega nadzora nad enostavnimi objekti, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, na občine, ukinitev licence za prostorsko načrtovanje za zaposlene na občinah itd.

Nadzor za gradnje, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, je bil predviden kot izvirna pristojnost občin – to pomeni prenos pristojnosti z države na občine, na kar ne moremo pristati, če hkrati ne bodo zagotovljeni tudi finančni viri za opravljanje nalog in zaposlovanje novega kadra na občinah, smo opozarjali. Nesprejemljivo je kot finančni vir za financiranje občin opredeliti globe in nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo. Namen glob ni financiranje dela inšpektorjev kot tudi namen inšpekcije ni izrekanje glob, ampak vzpostavitev reda in opozarjanje na kršitve.
Opozorili smo na nejasnost določbe, ki določa pogoje za inšpektorje. Če bo pogoj izobrazba s področja gradbeništva in arhitekture veljal tudi za občinske inšpektorje, to za občine pomeni zahtevo po novih zaposlitvah, saj obstoječa kadrovska struktura na občinah oz. v skupnih oz. medobčinskih upravah v veliki meri ne zadosti predpisanim pogojem.
Dejstvo, da med pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja ni več določeno plačilo komunalnega prispevka, je bilo za občine nesprejemljivo. Potrdilo o plačilu mora biti pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Obstaja namreč resna bojazen, da bo zamik plačila komunalnega prispevka na kasnejše faze postopka povzročil težave oz. škodo občinam predvsem z vidika izpada sredstev.
Predlog ZAID je določal, da pooblaščeni inženirji lahko opravljajo svoj posel kot javni uslužbenci v imenu in za račun organa, v katerem so zaposleni, razen pooblaščenih inženirjev s področja geodezije. To pomeni, da pooblaščeni inženirji geodezije kot edini ne bodo mogli delovati v imenu in za račun občine. Ker so občine med drugim pristojne skrbeti za lastno gospodarsko javno infrastrukturo in njeno evidentiranje, jim bo tako odvzeta možnost racionalne izvedbe evidentiranja in presoje ekonomičnosti oblike izvajanja lokalne geodetske službe in bodo občine prisiljene iskati zunanje izvajalce tudi za najmanjše zadeve.
Po povpraševanju, ki smo ga v ZOS opravili med občinami junija 2017, opozarjamo, da večina slovenskih občin nima zaposlenih, ki bi izpolnjevali izobrazbene pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca, so pa na področju prostorskega načrtovanja zaposleni mnogi, ki so s svojimi delovnimi izkušnjami pridobili ustrezne strokovne kompetence. Predlagali smo, da se v predlogu ZAID pripoznajo kompetence teh zaposlenih ter se jim prizna poseben status, po katerem bodo svoje delo lahko opravljali še naprej. Po ZUrep-2 mora imeti občina namreč zagotovljeno sodelovanje vsaj enega občinskega ur-banista, tega pa opredeljuje kot osebo, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu z ZAID.
Opozorili smo, da prihaja do nera-zumnega razlikovanja glede na veljavni Zakon o graditvi objektov glede pravnega akta, ki ga mora občina sprejeti za določitev grajenega javnega dobra, in sicer veljavna ureditev določa, da se ugotovitvena odločba izda na podlagi sklepa, ki ga sprejme občinski svet, predlagana ureditev pa določa sprejem odloka. Prav tako prihaja do neupravičenega razlikovanja med vlado (sklep) in občino (odlok). Predlagali smo, da se ohrani veljavna ureditev.


Združenje občin Slovenije


Vir: ZDRUŽENJE OBČIN SLOVENIJE. Prenovljena prostorsko-gradbena zakonodaja, Revija Glas Občin, 2018, april, 24-27.

Povezave:
Gradbeni zakon (GZ)
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) 
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)



 

Oglejte si tudi