V nadaljevanju podajamo priporočila za ustrezno vedenje, s katerim se lahko v veliki meri izognemo nezaželenim srečanjem oziroma dosežemo, da se bodo morebitna srečanja končala brez slabih posledic za človeka in žival. Največkrat pride do srečanja, ko žival (npr. medveda) v njenem življenjskem okolju presenetimo. Če se želimo temu izogniti, moramo predvsem opozarjati na našo prisotnost v gozdu. To ne pomeni, da moramo glasno kričati in tako vznemirjati celoten gozdni prostor. Zelo pomembno pa je opozoriti nase ob prehodih skozi gosto vegetacijo in na nepreglednih območjih. Priporočljivo je občasno zažvižgati ali udariti s palico po deblu. Če kljub temu opazimo medveda ali volka, ostanimo mirni, opozorimo nase z mirnim glasom in se počasi umaknimo. Živalim moramo pustiti dovolj prostora za nadaljevanje poti. Naše reakcije ob srečanju morajo biti kar se da mirne, tako se živali ne bodo počutile ogrožene in se bodo praviloma umaknile. Zelo pomembno je, da pri umiku nikoli ne tečemo. Če volka ali medveda opazimo preden on opazi nas, se mu ne približujemo in ga ne motimo.
Srečanja z medvedom
Srečanja z medvedi v naravi so razmeroma redka, saj se medved običajno umakne, preden sploh zaznamo njegovo prisotnost. Kljub temu je dobro poznati nekaj osnovnih informacij o medvedu in njegovem vedenju, saj le tako lahko pravilno odreagiramo ob morebitnem srečanju z njim.
Pri srečanju medveda moramo ostati mirni in se počasi umakniti. Pred medvedom ne poskušamo bežati ali plezati na drevo, saj so medvedi zelo dobri plezalci in tekači, ki v teku lahko dosežejo hitrost do 50 km/h. Medvedi so radovedne živali. Če se medved dvigne na zadnje noge, s tem ne izkazuje napadalnosti, ampak preverja okolico. V tem primeru moramo opozoriti nase z mirnim glasom. Medved bo tako zaznal prisotnost človeka in se umaknil. Podatki kažejo, da so napadi medveda na človeka zelo redki. Medved napade le, če ga presenetimo ali izzovemo, pri čemer gre za obrambno reakcijo.
Če med sprehodom v gozdu opazimo medvedji brlog, se le-temu ne približujemo in nikoli ne poskušamo vstopiti vanj. To je najbolj pomembno v času med oktobrom in majem, ko pri medvedih poteka zimski počitek. V tem obdobju odsvetujemo obiskovanje jam in brezen na območju prisotnosti medveda, saj so to priljubljena zimska zatočišča medveda.
Med sprehodi v gozdu moramo imeti psa na povodcu. V Sloveniji se prav zaradi spuščenega psa, ki razdraži medveda in se v begu vrne k gospodarju, zgodi največ napadov.
Zelo pomembno je, da medveda v bližini naselij oziroma človekovih bivališč ne hranimo. Ostanke hrane ali drugih organskih odpadkov ne odlagamo niti v gozdu, ali v bližini gozdnega roba. Odlagamo jih v ustrezne, medvedu nedostopne smetnjake, ali jih odnesemo s seboj. Zelo pomembno je, da medvedom preprečimo povezovanje hrane s prisotnostjo človeka ter s tem ohranimo naravno plašnost medvedov. Navajanje medvedov na hrano človeškega izvora je namreč eden glavnih vzrokov za pojavljanje konfliktov med človekom in medvedom.
Srečanja z volkovi
Srečanja z volkovi so drugačne narave. Volkovi so zelo plašne živali, ki se človeka izogibajo. Praviloma je bližnjih srečanj z volkovi zelo malo. V teh redkih situacijah pa volk ne napade, ampak se pred človekom hitro umakne.
Za razliko od medvedov volkovi živijo v tropih. Vsak trop ima alfa samca in alfa samico, ki trop vodita in usmerjata. Za volkove je značilno, da so zelo teritorialne živali, kar pomeni, da živijo, lovijo in se gibljejo le na nekem določenem ozemlju ali teritoriju. To ozemlje branijo tudi pred drugimi volkovi. Teritorije označujejo z iztrebki, urinom in s tuljenjem. Večinoma se gibljejo in lovijo ponoči. Srečanje s tropom ni nevarno, saj se volkovi ljudi izrazito bojijo. Volkove smo ljudje tisočletja preganjali in jim tako globoko vtisnili strah, zato se nas izogibajo in nas ne dojemajo kot potencialni plen. Zaradi izjemno razvitih čutil se volkovi človeku najpogosteje izognejo, še preden pride do srečanja. Ob morebitnem srečanju je najbolje, da odreagiramo podobno kot pri medvedu: ostanemo mirni, opozorimo na našo prisotnost in se umaknemo.
Volkovi so plenilci, zato ne zahajajo v bližino naselij, ker bi tam iskali različne organske odpadke. Do konfliktov s človekom pride zaradi napadov volkov na drobnico in ostalo pašno živino. V takih primerih gre največkrat za neprimerno zaščito pašnih živali in tako za volkove lahko dostopen plen. Pred nastankom škode je premoženje mogoče učinkovito zaščititi s pomočjo visokih elektromrež ali s pastirskimi psi. Ravno omenjeni načini zaščite so v zadnjih letih veliko prispevali k močnemu zmanjšanju škod pri tistih slovenskih rejcih, ki uporabljajo tovrstne ukrepe.
Sobivanje človeka z velikimi zvermi je mogoče predvsem z dobrim poznavanjem teh karizmatičnih vrst. Z majhnimi, a vendar učinkovitimi ukrepi, lahko uspešno zmanjšamo število srečanj z velikimi zvermi, zato si tudi v okviru projekta LIFE DINALP BEAR prizadevamo, da bo z boljšim poznavanjem zveri in njihovih navad tudi sobivanje lažje. Več informacij o naših aktivnostih si lahko preberete na spletni strani www.dinalpbear.eu.
Aleš Pičulin, Tomaž Berce in Matej Bartol
