Odpeljali smo se kar do Planinskega doma na Gospodični  (http://www.xn--gospodina-rfb.si/si/gorjanci/?cookieu=ok), ker je imel naš vodnik še nekaj v načrtu. Tako smo morali takoj zagristi po gozdu v strmino in kar hitro prispeli do ceste, kjer se pot nekoliko zravnala. Zagledali smo veliko anteno, po naslednjem vzponu pa smo že stali na Trdinovem vrhu. Držali smo se naše strani, tako smo si pogledali le cerkev sv. Jere.  Mimo oddajnika po cesti smo se napotili do vojaškega objekta, še prej pa skočili k sosedom, h trigonometrijskem stolpu na sv. Geri. Nato smo se vrnili do Doma na Gospodični. Nekateri so se tudi umili z bajeslovno zdravilno vodo pri pomlajevalnem studencu. Na moških ni delovalo.

Po krajšem postanku v domu, je sledil premik v Belo krajino, točneje pod Mirno goro nad Semičem. V opuščeni kočevarske vasi Škrilj smo po pastirski poti odšli na goro (http://www.slovenia-heritage.net/mirna-gora/). Mimo doma smo se takoj napotili na 1047 metrski vrh sredi gozda, nakar smo se vrnili v dom, kjer smo začeli z »Martinovanjem«.

Včasih se paše tudi malo več voziti in manj hoditi. Navkljub vsemu smo preživeli zanimiv dan, bili v naravi, spoznavali kulturno dediščino in se družili.

Marijan Božeglav