Izlet je bil enkrat že prestavljen, zato je bilo tako veliko zanimanje zanj. Do vznožja planine smo se pripeljali kar s tremi vozili. Po stranski smučarski progi smo se najprej podali do grebena, nato pa po strmem travnatem pobočju med rožicami na prvi vrh Dravh. Nudil je lep pogled proti Sorici ter na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje. Prvemu veselju na vrhu je sledil spust in še bolj strm vzpon do prve kupole na vrhu Lajnarja. Pod njim so vidne vojaške utrdbe na Rapalski meji. Pogled je segel v dolino v Baško grapo. Pot je zelo razgledna, vodi po grebenih. Pripeljala nas je na Slatnik. To je najbolj razpotegnjen vrh nad Sorško planino. Vseskozi je polno rovov in v tem času prebujajočega cvetja. Pot ni težka. Po mulatjeri se odpravimo do Možica, ki je najvišji vrh na poti z 1602 metroma. Ostal nam je še Šavnik, ki pa že spada pod spodnje Bohinjske hribe. Kar nekaj metrov smo zgubili s spuščanjem, ki jih je bilo potrebno do vrha nadoknaditi. Nagrajeni smo bili s pogledom na Triglav. Visokogorje je še precej zasneženo.

Na koncu smo si privoščili še dobrote in zaslužen počitek v Litostrojski koči.

V teh koncih je kar precej obiska. Poti niso zahtevne, veliko je vrhov, lepi razgledi, travnata mehka pokrajina, lepo cvetje, na planini pa slišno zvončkljanje pašne živine.

Marijan Božeglav