V Pristavji vasi, do kamor nas je pripeljal kombi, so nas pozdravili konji. Težko se je bilo ločiti od njih, a kasneje v gozdu, ko se je otresal sneg z vej, ni bilo nič manj zabavno. Smo kar pozabili na pot, tako hitro smo prispeli do Lavričeve koče na Gradišču 510 m. Hitro smo poštempljali knjižico Mladega planinca, drugi pa točko v razširjenem delu Slovenske transverzale. Poleg cerkve na vrhu so domači planinci naredili Triglav in nanj speljali plezalno pot. Ogledali smo si še lesene skulpture, izdelane z motorno žago. Sledil je najtežji del na poti, strm spust po snegu. Četudi smo malo popadali ni bilo hudega. Potem smo šli po cesti do Pristave 695 m. Prijazna gospa nam je dala ključ od cerkvice svetega Lamberta. Ker se nismo želeli vračati po isti poti nazaj, smo šli še do Obolna 776 m. Kar vleklo se je do tja. Malo smo bili že utrujeni, malo lačni in malo je prispeval sneg. A smo zmogli. Vseskozi nas je spodbujal tudi Božiček, ki nam je delil bonbone in tudi nesel dodatni nahrbtnik.

Bilo je lepo. Po teh poteh še nismo hodili. Bomo povabili starše poleti, da nas peljejo v te lepe kraje. Z Obolna je lep razgled, blizu je, pa še igrala imajo za otroke.

Marijan Božeglav