Zbrali smo se na Ljubelju. Kar po transportni poti smo jo mahnili do Doma na Zelenici. Ravno prav strmo je bilo za ogrevanje. Počasi se je delal sonček, stene so se sušile, tako da nas je kar gnalo na začetek ferate na Spodnji plot. Zavarovali smo se z samovarovalnimi kompleti in čeladami. Prej polni samozavesti smo kmalu ugotovili, da s plezarijo ni šale. Potrebna je moč v rokah, čvrst prijem, dober stik skale z čevlji. Po prvem raztežaju v steni nas je nekaj ugotovilo, da pametnejši odneha in smo se obrnili. Del skupine pa se ni pustil premagati in je steno preplezal. Po zaključku prve akcije smo se podali na pot proti Stolu in Vrtači. V neizraziti dolinici smo zavili na neoznačeno pot, ki vodi v osrčje gora, kjer na levi dominira Vrtača, pred nami Zelenjak, na desni greben Na možeh, ki se zaključi s Palcem. Po gozdu, med rušjem in melišču se povzpnemo do sedelca na meji z oznako XXV/83. Čelade so od tu obvezni del opreme. Prečimo melišče in se po strmini, občasno s pomočjo rok povzpnemo na 2024 m visok Zelenjak. Dan je čudovit, enako razgledi. Kavke nam jedo iz rok. Čakal nas je še 2026 m visok Palec. Tudi tu je bilo za vzpon potrebno uporabiti roke, a ni bilo pretežko. Na vrhu je bilo manj ljudi kot na prejšnjem. Zopet lepi razgledi. Vodnik je imel v načrtu še hojo po brezpotju, tako da smo sprobali še to. Pozno poletno jesenski dan je bil ravno pravšen zato. Moč v naših nogah tudi. Osvojen je bil še mejni kamen XXV/74, na grebenu Na možeh, nato pa smo počasi in previdno odšli v dolino.
Podarjen nam je bil res lep pozno poletno jesenski dan. Bilo bi nam zelo žal, če ga nebi izkoristili. Ljubimo gore in družba je »fajn«.
Marijan Božeglav
Fotografije prispevala Zlatko in Marijan
