Logo MojaObčina.si

Brezovica

JUTRI
3°C
0°C
SRE.
12°C
-5°C
Deli
1772

BO ZAHODNI SLOVENIJI PO LETU 2020 ONEMOGOČEN RAZVOJ?

Predlagana projekcija razdelitve sredstev Evropske kohezijske politike (EKP) v obdobju 2021–2027 bo zaustavila razvoj Zahodne Slovenije in s tem negativno vplivala na razvoj celotne Slovenije

V petek, 20. decembra 2019, so člani  Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija (KRZS) na svoji 16. redni seji med drugim obravnavali tudi predlog razdelitve sredstev EKP za obdobje 2021–2027, ki ga je pripravila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) na podlagi predloga Evropske komisije. Iz predloga je razvidno, da bo Zahodna Slovenija v tem obdobju  iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS) upravičena zgolj do 198 mio EUR sredstev, kar je 650 mio EUR  oziroma 77 % manj kot v obdobju 2014–2020. Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija sestavljajo štiri razvojne regije in sicer Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška in Obalno-kraška s približno polovico slovenskega prebivalstva. 

 

Seje Razvojnega sveta KRZS so se udeležili tudi mag. Igor Mally, državni sekretar iz Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije, Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Marko Drofenik, generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj na MGRT, Mateja Mahkovec, namestnica direktorja na SVRK in Dimitrij Pur, direktor Urada za evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme na SVRK.

 

Mag. Igor Mally, odgovoren za pogajanja po letu 2020 je uvodoma pojasnil, da trenutno kaže, da bodo za Slovenijo sredstva iz kohezijske politike v obdobju 2021-2027 nižja kot v obstoječem obdobju 2014–2020, vendar natančnih številk še ni mogoče opredeliti, ker sta si predloga Evropske komisije v prejšnji sestavi in zadnji predlog, ki ga je pripravila trenutno predsedujoča Svetu EU Finska različna. Drastično zmanjšanje sredstev bi prizadelo Zahodno Slovenijo, zato si bodo med drugim prizadevali za vzpostavitev t.i. varnostne mreže na nivoju regij, ki bi zagotovila, da nobena evropska regija ne bi smela izgubiti več kot 40 % sredstev. Prav tako naj bi bil znotraj države možen 15 % prenos sredstev ESRR in ESS iz ene v drugo kohezijsko regijo.   

 

Mag. Lilijana Madjar, predsednica Razvojnega sveta KRZS je izpostavila, da se po letih, v katerih je razvoj slovenskih regij pretežno ali skoraj izključno slonel na razpoložljivih sredstvih EKP, za bolj razvito Zahodno Slovenijo po letu 2020 napoveduje drastično znižanje sredstev, kar bo popolnoma onemogočilo uresničevanje pomembnih  razvojnih ciljev in izzivov 64 slovenskih občin ter drugih deležnikov v Zahodni Sloveniji. »Predlagana projekcija ne bo ustavila razvoja samo Zahodne Slovenije, temveč celotne Slovenije«, je poudaril Metod Ropret, župan občine Brezovica. Izpad razvojnih sredstev bi močno ogrozil nujno potrebna vlaganja na številnih področjih. Razvojne potrebe namreč segajo od krepitve trajnostne mobilnosti, vključno z nujno potrebnim razvojem železniške infrastrukture, izgradnje manjkajoče in obnove obstoječe okoljske infrastrukture, ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja ogroženosti zaradi naravnih nesreč, prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo,  do zagotovitve primernih in cenovno dostopnih stanovanj ter družbene infrastrukture. Izpostaviti pa je treba tudi številne potrebne ukrepe, ki bi naslavljali velik razvojni izziv Slovenije – starajoče se prebivalstvo. Po projekcijah leži v Zahodni Sloveniji eno od najbolj demografsko ogroženih območij. Župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj je še povedal, da je vsaj tako problematična, kot je izguba evropskih sredstev na nivoju celotne Slovenije, velika razlika pri predlagani razdelitvi sredstev med Vzhodno Slovenijo in Zahodno Slovenijo.

 

Pri tem je treba izpostaviti, da sta kohezijski regiji Zahodna Slovenija in Vzhodna Slovenija izredno heterogeni, tako kot je heterogenih vseh 12 statističnih oz. razvojnih regij v Sloveniji. Indeks razvojne ogroženosti (IRO) recimo kaže, da Goriško razvojno regijo, ki leži v Zahodni Sloveniji, prekašata kar dve razvojni regiji iz Vzhodne Slovenije, in sicer Jugovzhodna Slovenija, ki je tretja najbolj razvita razvojna regija v Sloveniji in je razvitejša tudi od Obalno-kraške regije, prekaša pa jo tudi Savinjska regija. Pri tem je župan Občine Tolmin in podpredsednik Razvojnega sveta KRZS Uroš Brežan izpostavil, da je za v prihodnje potreben temeljit razmislek o smiselnosti dveh kohezijskih regij oziroma o njuni meji. Župan Občine Komen Erik Modic pa je trditev podkrepil z dejstvom, da je Komen šele 198 na lestvici po razvitosti slovenskih občin, a glede na obstoječo ureditev deli usodo Zahodne Slovenije. 

 

Člani Razvojnega sveta KRZS so po dinamični razpravi na predstavnike Vlade RS naslovili apel, da bo treba pomanjkanje evropskih razvojnih sredstev nadomestiti z ustrezno višino sredstev iz državnega proračuna in da mora tudi po letu 2020 regionalna politika ostati politika za vse regije ne glede na stopnjo razvitosti. Država je namreč dolžna zagotoviti kakovostno življenje vseh njenih prebivalcev. Zato Razvojni svet KRZS od nacionalnih odločevalcev pričakuje, da bodo zagotovili zadostna razvojna sredstva EKP 2021–2027 in državnega proračuna za Zahodno Slovenijo ter da bo Vlada RS sprejela ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili zakonsko, kadrovsko in finančno stabilnost za razvoj vseh slovenskih regij skladno s cilji Strategije razvoja Slovenije. 

 

Dodatne informacije: 

 

mag. Lilijana Madjar, predsednica Razvojnega sveta KRZS 

lilijana.madjar@rralur.si 

 

Uroš Brežan, podpredsednik Razvojnega sveta KRZS, župan občine Tolmin 

uros.brezan@tolmin.si

 

dr. Lidija Breskvar Žaucer, sekretarka Razvojnega sveta KRZS

lidija.breskvar-zaucer@gov.si 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi