Krožna pot imenovana PENTLJA se imenuje zato, ker se dva kroga poti stikata na mostu preko reke Ljubljanice (v Podpeči) in tako napravita ležečo osmico ali pentljo. Pot je razdeljena na 18 odsekov. Vsak odsek ima kontrolni žig. Celotna trasa je označena s planinsko Knafelčevo markacijo, pod katero je dodan tudi znak PENTLJE (ležeča osmica). Pot označujejo tudi rdeče smerne table z napisom PENTLJA. Celotna pot ja dolga 84 km. Ob tem naredimo nekaj več kot 3200 metrov vzpona.
Kot sem napovedal, je bil lep dan in svetla noč. Bilo nam je naklonjeno tudi vreme. Tako v jutranjih kot tudi v večernih urah je ravnina Ljubljanskega barja pokazala svoje ledene zobe. Vendar nas ni zeblo. V dogodek se nas je vključilo osemnajst pohodnikov, celo traso pa nas je prehodilo deset plus dva. Mateja in Slavc sta nas namreč spremljala le do desete točke, to je do Rakitne, zatem pa sta pospešila hojo do cilja pred preostalimi brez prestanka.
Gotovo predstavlja najlepši del trase spust v sotesko reke Iške in Zale. Sotočje dveh rek je stičišče občin Brezovica, Ig, Velike Lašče in Cerknica. Je tudi najostrejša naravna razmejitev dveh slovenskih pokrajin, Dolenjske in Notranjske. Pot v sotesko je zahtevna, na nevarnih mestih tudi zavarovana.
Na dnu, pri sotočju, je potrebno prebroditi potok Zalo. Nekateri so se sezuli in strumno zakorakali v ledeno vodo. Nekaj pa nas je nataknilo vreče čez noge, ki so segale čez kolena, in se tako nismo zmočili.
Pentljo smo opravili brez poškodb, če odštejem nekaj žuljev pri nekaterih. Če bi kdo na poti iz kakršnegakoli razloga potreboval prevoz, se je za to velikodušno ponudil Milan. Ker ni bilo tovrstnih potreb, nas je na eni točki okrepčal s piškoti in pijačo. Na Brezovico na cilj smo se vrnili nekaj minut pred polnočjo, torej smo bili na trasi manj kot dvajset ur. Večini pohodnikov je bila to najdaljša prehojena razdalja v enem dnevu - osebni rekord.
Hvala oskrbnikoma na Krimu, kmečkemu turizmu Strle v Osredku ter bifejem Terna, pr Vovku in Krimček baru za dobro in hitro postrežbo.
Hvala tistim, ki ste se mi pridružili in mi zaupali, ter za lepo preživet kulturni praznik. Bili smo prva skupina ki smo jo prehodili v enem kosu.
Predlagam, da prihodnjo zimo ali pomlad ponovimo na podoben način, ali pa naredimo Dan Pentlje, ko bi številčneje poskušali opraviti to pot v enem dnevu. Upam, da se bo opogumil še kak predstavnik Brezoviške občine, saj jo je tokrat zastopal le en udeleženec.
Janko Purkat, Strahomer
