Kako ste pravzaprav prišli do meteorologije?

Priznam, odločitev ni bila enostavna. Dolgo nisem vedel, kaj bi študiral. Meteorologija se mi je zdela nekakšen izhod iz vseh dvomov, potem pa sem ugotovil, da je tesno povezana s fiziko. Takrat sem si rekel, da fizika zagotovo ni zame. Na srečo me je prepričala profesorica fizike na gimnaziji. Rekla mi je, naj poskusim, da vsak, ki resno dela, študij lahko opravi. Imeli smo zelo dobro profesorico in tudi zelo dobre pogoje za delo. Že v srednji šoli smo imeli laboratorijske vaje, kar je bilo takrat prava redkost. To mi je dalo dobro osnovo. Na koncu nas je iz razreda kar pet odšlo študirat fiziko, kar je bilo neverjetno veliko.

Ste se za meteorologijo odločili šele kasneje?

Da. Prvi dve leti smo vsi študirali fiziko, šele v tretjem letniku smo se usmerili v meteorologijo. Študij mi ni bil lahek. Nikoli nisem bil kakšen matematični-fizikalni genij, zato sem moral veliko delati. Večkrat sem se spraševal, ali sem izbral pravo pot. Nekateri sošolci so šli na doktorat in v znanost, sam pa sem ugotovil, da po duši nisem znanstvenik. Nekako sem se našel v operativni meteorologiji, ki je kasneje začela odpirati tudi v medijski prostor.

Kaj vas je pri meteorologiji najbolj pritegnilo?

Predvsem želja po razumevanju narave. Vedno me je zanimalo, zakaj se nekaj zgodi. Ne samo sprejeti dejstvo, ampak tudi razumevanje ozadja, zakaj in kako se neke stvari dogajajo. Mislim, da ti naravoslovje da poseben način razmišljanja. Ne zadovoljiš se s površnimi razlagami, ampak želiš razumeti vzroke. Tudi zato težko razumem ljudi, ki jih zadovoljijo različne teorije zarote, ki temeljijo na zelo poenostavljenih razlagah.

Poleg tega ti takšno delo in študij naravoslovja da neko sistematičnost in način razmišljanja, ki ga uporabljaš tudi v vsakdanjem življenju.

Kako ste prišli na televizijo?

Nisem se sam prijavil. Televizija je izrazila željo, da bi vremenske napovedi predstavljali meteorologi. Zdelo se mi je, da je to priložnost, da ljudem vreme predstavimo bolj razumljivo. Pogosto sem opažal, da ljudje naše napovedi razumejo drugače, kot jih razumemo meteorologi. Zato sem želel pojasniti, kaj posamezni izrazi v resnici pomenijo.

To je proces, ki traja še danes. Spreminjajo se načini predstavitve, od besedilnih napovedi do aplikacij in grafičnih prikazov. Tudi ljudje se morajo naučiti pravilne interpretacije. Poleg tega se mi je zdelo, da bo mogoče fajn in še ena nova izkušnja.

Na televiziji ste ostali več kot štiri desetletja.

Približno 42 let. Vmes je bilo sicer krajše obdobje prekinitve, potem pa smo sodelovanje ponovno vzpostavili. Nikoli si nisem predstavljal, da bo trajalo tako dolgo.

Je pomembno, da vreme predstavljajo meteorologi in ne zgolj napovedovalci?

Oba pristopa imata svoje prednosti. Meteorolog pozna ozadje in lahko doda širšo razlago, po drugi strani pa profesionalni voditelji pogosto bolje obvladajo nastop pred kamero. Po svetu obstajata oba modela.

Kar me včasih moti, je pretirano krajšanje napovedi. Če skrajšaš besedilo, moraš biti zelo previden, da ne spremeniš bistva. Velika razlika je, ali rečeš, da bodo krajevne plohe v delu Slovenije ali pa da bodo nevihte po vsej državi.

Kaj vas je delo meteorologa naučilo?

Predvsem odgovornosti. Delaš za ljudi in njihove odločitve so pogosto povezane z napovedjo vremena. Seveda napoved ni nikoli stoodstotna, vendar moraš svoje delo opravljati pošteno in odgovorno ter z vso resnostjo, ker ima to lahko potem določene posledice.

Naučilo me je tudi ponižnosti. Ne moreš si domišljati, da si najboljši, ker te vreme slej ko prej postavi na realna tla. Vsak meteorolog doživi situacijo, ko se stvari razvijejo drugače od pričakovanj. Zato se ne smeš hvaliti, ampak moraš ostati skromen.

Kar pa se tiče pojavljanja medijev tiče, sem dobil malo več samozavesti, saj sem bil pred tem nekomunikativen ter nesiguren vase. To mi je vseeno dalo malo več poguma, da lažje stopim v stik z nekom ali pa ga nekoga ogovorim. Včasih sem bil veliko bolj rezerviran.

Po 42 letih dela v meteorologiji odhajate v pokoj.

Da. Dve leti sem že podaljševal delovno dobo in mislim, da je prišel čas za novo življenjsko obdobje. Star sem 67 let in rad bi imel več časa zase oziroma nek del življenja, v katerem nisem več tako časovno vezan in bolj svobodno razpolagam s svojim časom. Kolesarim, igram odbojko v veteranski reprezentanci Slovenije, rad delam na vrtu in imam še veliko drugih interesov.

Dokler sem zdrav, bi rad to izkoristil. Seveda se sprašujem, kako bom pogrešal sodelavce in intelektualne izzive, ki jih je prinašalo moje delo. To je verjetno edino, kar me nekoliko skrbi.

Vas vreme po vseh teh letih še lahko preseneti?

Ne ravno preseneti, ker poznam šibke točke in zakonitosti napovedovanja. Vem, kaj lahko gre narobe. Včasih se stvari razvijejo nekoliko drugače od predvidenih scenarijev, vendar je to normalno. Predvidevaš, kateri scenariji so možni, pa gre včasih vseeno malo drugače, kakor si ti po raznih scenarijih si zamišljal.

Pri napovedih moraš biti zelo previden. Če je neka možnost zelo majhna, jo včasih namenoma izpustiš, saj bi lahko ljudi po nepotrebnem prestrašil. Beseda »nevihta« in »dež« imata lahko velik učinek in marsikdo zaradi teh besed spremeni svoje načrte.

Kateri vremenski dogodki so vas najbolj zaznamovali?

Danes nas močne ujme skoraj ne presenetijo, ker vemo in lahko pričakujemo, da nekaj bo. Samo težko napoveš natančno, v kolikšnem obsegu. Zaznamovale so me poplave leta 2023, predvsem zaradi njihovega obsega. Prizadeta so bila velika območja Slovenije in posledice so bile ogromne. Takšni dogodki te vedno znova opomnijo, kako močna je narava.

Pri nevihtah danes že precej dobro vemo, kakšni pogoji vodijo do nevarnega vremena, težko pa je natančno določiti, kje se bo razvila posamezna celica.

Kako gledate na protitočno obrambo?

Meteorološka stroka je precej enotna, da ni trdnih dokazov o njeni učinkovitosti. Teoretična osnova sicer obstaja, vendar statistične raziskave niso pokazale jasnega učinka. Ljudem je to včasih težko razložiti, ker si želijo preprostih rešitev, narava pa žal ni tako preprosta.

Kaj je mogoče mit, ki ga imajo najbolj pogosto ljudje o vas vremenarjih?

Tega ne vem. Vem pa, da nas pristaši raznih teorij zarot obtožujejo, da smo podkupljeni, da molčimo, ter da vemo, kaj se dogaja in da nas posipajo z neba, pa smo mi tiho in o tem nočemo govoriti. Ampak jaz ne razumem, kako si upajo ljudje kar vsepovprek obtoževati brez trdnih dokazov. Če pa trdiš, da je nekaj resnično, moraš predložiti dokaze.

Katero vreme imate najraje?

Vsako vreme ima svoj čar. Po dolgi suši ni lepšega kot dež. Po vročini je prijetno, ko pride osvežitev. Priznam, da nisem prijatelj vročine in imam rad zmerne temperature. Rad imam tudi veter. Prav prijetno mi je poslušati burjo ali močan jugozahodnik v krošnjah dreves. Sicer pa nobeno vreme ni dobro, če traja predolgo. Tudi megla je na nek način krasna. Narava potrebuje raznolikost.

Kaj vas poleg vremena še zanima?

Veliko kolesarim, igram odbojko, berem in spremljam dogajanje po svetu. Priznam pa, da me razvoj sveta pogosto bolj skrbi kot navdihuje.

Kar zadeva podnebne spremembe, sem precej pesimističen. Zdi se mi, da je sodobna družba ujeta v nenehno gospodarsko spiralo rasti in potrošnjo. Dokler bomo tekmovali med sabo, bo to ves čas nenehna tekma narodov, če tega ne bo nihče presekal. Ne vidim preprostega izhoda iz tega kroga.

Bogati so čedalje bogatejši in imajo čedalje večjo moč. Zgodilo se bo samo tisto, kar bodo rekli najbogatejši. To pa niso kakšni modreci, ki bi jim zaupal vodenje Zemlje v dobro človeštva, saj iščejo samo profit. In do profita bodo že prišli na različne načine.

Že dolgo živite na Barju. Kaj vam pomeni?

Barje je izjemna pokrajina in premalo se zavedamo njegovega pomena. Mokrišča niso pomembna samo zaradi rastlin in živali, ampak tudi zaradi vode in celotnega ekosistema. Žal ljudje tega pogosto ne cenimo dovolj. Zdi se mi, da nam manjka ozaveščenosti. Da si, če smeti mečemo v naravo, pljuvamo v lastno skledo. Ampak gre za dolgotrajen proces osveščanja in ozaveščanja ljudi.

Po drugi strani pa imam Brezovico rad. Precej se je razvila, možnosti za rekreacijo je ogromno, prav tako je veliko različnih servisov za ljudi, ki jih včasih ni bilo. Moti pa me promet in hrup, ki sta prav tako obliki onesnaževanja.

Kaj bi položili na srce mlajšim generacijam?

Da bi morali več razmišljati in se bolj poslušati. Ni pomembno samo okolje, ampak tudi medsebojni odnosi. Nisem cerkven človek, ampak dejansko bi morali v tem smislu razmišljati precej krščansko in se ravnati po tem načelu: »Ne naredi drugemu tega, česar ne želiš, da drugi naredi tebi.« To je zelo širok stavek. Tudi glede narave.

To velja za odnose med ljudmi, za politiko in tudi za odnos do narave. Danes smo postali preveč brezbrižni. In ravno brezbrižnost je morda največja težava našega časa.