Prevzeli ste vodenje ustanove z obsežnim področjem dela. Kaj vse pokriva direkcija in kaj je vaše vodilo pri njenem vodenju?

Direkcija ima približno 180 zaposlenih in je organizirana v devet sektorjev in eno službo. Skrbimo za približno 6.000 kilometrov državnih glavnih in regionalnih cest ter okoli 1.200 kilometrov železniških prog. Poleg investicij je pomemben del našega dela tudi vzdrževanje infrastrukture. Avtoceste so v pristojnosti DARS-a, ki je gospodarska družba.

V proračunu imamo več kot 600 projektov v različnih fazah. Nekateri so šele uvrščeni v proračun, pri drugih poteka projektiranje, pridobivanje zemljišč ali dovoljenj, tretji so že v izvedbi. Ob tem imamo tudi devet območnih enot, ki opravljajo naloge na lokalni ravni, povezane s cestami in soglasji.

Moje vodilo je sodelavcem zagotavljati ustrezno podporo ter s svojim znanjem in izkušnjami prispevati k temu, da so postopki, kjer je to mogoče, čim bolj učinkoviti, hitri in enostavni. Pri tolikšnem številu projektov je pomembno sodelovanje med sektorji, pa tudi z občinami in drugimi udeleženci, ki so vključeni v posamezne projekte. Direkcija se ukvarja tako z velikimi investicijami kot z manjšimi posegi, ki so lahko za posamezen kraj oziroma lokalno skupnost zelo pomembni. Prav zato je pomembno, da znamo pri vsakem projektu prepoznati njegove posebnosti ter poiskati učinkovite in izvedljive rešitve.

Občani pogosto vidijo predvsem gradbišče, manj pa pripravo, ki je na vrsti najprej. Zakaj lahko obnova razmeroma kratkega cestnega odseka traja več let?

Gradnja je samo ena od faz projekta. Pred njo je treba pripraviti dokumentacijo, uskladiti rešitve, pridobiti potrebna zemljišča ter izpeljati druge postopke, ki so potrebni za začetek gradnje. Prav pri pridobivanju zemljišč in umeščanju rešitev v prostor se lahko pojavijo težave, ki vplivajo na časovni potek projekta.

Tudi sama rekonstrukcija ni nujno kratka. Za kilometer ceste lahko potrebujemo približno gradbeno sezono in pol, odvisno od obsega del in  geoloških razmer. Pri tem ne gre vedno samo za ureditev oziroma obnovo vozišča, ampak tudi za ureditev priključkov, odvodnjavanja, pločnikov, razsvetljave in drugih elementov.

Pri cestah, ki potekajo skozi naselja, je prostora pogosto malo. Uskladiti je treba potrebe prometa, prebivalcev in lastnikov zemljišč. Občina lahko pri tem veliko pomaga, saj dobro pozna lokalno okolje in ljudi. Takšno sodelovanje je pomembno že med pripravo projekta, saj je treba težave reševati, še preden pride na gradbišče izvajalec.

Kako razporejate sredstva med velike investicije in redno vzdrževanje? Kje imajo pri tem mesto kolesarske povezave?

Govorimo o približno milijardi evrov sredstev na leto, od tega okvirno 600 milijonov za železnice in 400 milijonov za ceste. Gre za velik obseg, vendar so velike tudi potrebe. Razvoj in zagotavljanje kakovostne prometne infrastrukture zahtevata obsežna in dolgoročna vlaganja. Na področju cest in železnic nas po vsej Sloveniji čaka vrsta pomembnih nalog – od izvedbe velikih infrastrukturnih projektov in posodobitve železniškega omrežja do postopne obnove, sanacije in izboljševanja obstoječe prometne infrastrukture.

Pri izvedbi projektov je ključna njihova pripravljenost. Neurejena zemljiško knjižna in druga odprta vprašanja lahko pomembno vplivajo na možnost in čas izvedbe. Zato je pomembno, da pravočasno spremljamo stanje posameznih projektov, prepoznamo tiste, ki lahko napredujejo, ter zagotovimo, da se pravočasno uredijo vse potrebne zadeve za njihovo izvedbo.

Rednega vzdrževanja ne smemo postavljati na stranski tir. Krpanje poškodb, manjša popravila in drugi vzdrževalni posegi so pomembni za ohranjanje dobrega stanja cest in za varno vsakodnevno uporabo. Vsega ni mogoče reševati samo s celovitimi rekonstrukcijami. Prav z rednim in pravočasnim vzdrževanjem lahko preprečimo, da bi manjše poškodbe prerasle v večje posege.

Del širše slike so tudi kolesarske povezave. Pomembne so z vidika trajnostne mobilnosti in turizma, pri njihovem razvoju pa je potrebno usklajevanje z občinami.

Kot občan Brezovice poznate tudi vsakodnevne prometne razmere. Kako ocenjujete položaj naše občine in pomen novih povezav?

Območje Brezovice je zaradi neposredne bližine Ljubljane in velikega števila vsakodnevnih migracij prometno zelo obremenjeno. Gost promet se je izrazito odražal tudi na Tržaški cesti, kjer je pred odprtjem novega avtocestnega priključka promet dosegal približno 17.000 vozil dnevno.

Priključek Dragomer je pomembna pridobitev in je prispeval k razbremenitvi. Hkrati njegov primer pokaže, kako dolgo lahko traja pot od začetka načrtovanja do izvedbe: priprave so se začele že leta 2006.

Za prometne razmere v naši občini bo pomembna tudi ureditev tretjega pasu na avtocesti med Ljubljano in Vrhniko, ki je v pristojnosti DARS-a in naj bi prispevala k večji pretočnosti ter razbremenitvi območja Kozarij.

Ob cestnih projektih je pomembna tudi posodobitev železnice. Za našo občino sta obe področji povezani: razvoj prometne infrastrukture mora ustrezati naraščajočim prometnim potrebam, pri čemer ima železniški promet pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovite povezave z Ljubljano. Če želimo dolgoročno izboljšati prometne razmere, moramo zato spremljati in usklajevati več projektov hkrati.

Kako ocenjujete sodelovanje z Občino Brezovica in kje je njena pomoč pri državnih projektih najbolj konkretna?

Sodelovanje z Občino Brezovica je bilo dobro že prej in se nadaljuje tudi sedaj. To se kaže pri številnih projektih, ki so bili že izvedeni, trenutno potekajo ali se pripravljajo. Pomembno je, da imamo z občino odprt in neposreden dialog, saj se tako lahko na posamezna vprašanje odzovemo hitreje in učinkoviteje.

Gre za obojestransko sodelovanje. Direkcija vodi projekte na infrastrukturi v svoji pristojnosti, občina pa dobro pozna lokalne razmere in potrebe prebivalcev. Njena vloga je pomembna predvsem pri usklajevanju rešitev, prostorskih vprašanjih, komunikaciji z lokalnim okoljem in pridobivanju zemljišč.

Pri tem bi posebej izpostavil pomoč župana Metoda Ropreta, podžupana Marka Čudna in občinskih sodelavcev. Pri posameznih projektih se pojavijo zelo konkretne ovire, ki jih je treba razrešiti skupaj. Dober odnos in neposredna komunikacija omogočata, da se o njih pogovarjamo in iščemo izvedljive rešitve.

Pomen lokalne skupnosti je zato velik. Državni projekt se sicer vodi na državni ravni, vendar poteka v konkretnem kraju, kjer ljudje živijo in uporabljajo infrastrukturo. Sodelovanje z občino je zato pomemben del priprave in izvedbe vsakega infrastrukturnega projekta.

Kateri cestni projekti v občini so najbližje izvedbi in kaj se pripravlja na območju Podpeči?

Med projekti je rekonstrukcija nadvoza pri nekdanjem Mercatorju na Brezovici, ocenjena na približno 1,5 milijona evrov. Načrtovana je tudi ureditev javne razsvetljave, priključkov in pločnika, kar bo prispevalo k večji prometni varnosti in boljši urejenosti območja. Začetek rekonstrukcije je predviden spomladi 2027.

Zaključena je tudi ureditev mostu v Notranjih Goricah.

V Podpeči se pripravlja ureditev odseka od krožišča pri Mercatorju proti Apnenici. Ocenjena vrednost je približno 1,35 milijona evrov, občina pa naj bi prispevala okoli 500.000 evrov. Izziv je predvsem delna zožitev vozišča ter omejen prostor, zato z občino iščemo rešitev, ki bo omogočala boljšo in varno ureditev odseka.

Predvideno je, da bi odprta vprašanja uredili do konca leta 2027, gradnja pa bi se lahko začela predvidoma konec 2027.

Projektiranje z odkupi poteka tudi za nadaljevanje  odseka na območju Podpeči, z navezavami proti Preserju. Za odsek od Apnenice proti Preserju je bila usklajena ustrezna projektna rešitev, začetek izvedbe pa je predviden po letu 2029. Pri odseku od Apnenice proti Kamniku pod Krimom  se trenutno z Direkcijo RS za vode usklajuje predvidena nova ureditev vodotoka, nato pa sledi še dokončen odkup potrebnih zemljišč in gradnja.

Kaj je naslednji korak pri obvoznici Vnanjih Goric in urejanju drugih povezav na tem območju?

Občina je del načrtovane obvoznice (prvo fazo) Vnanjih Goric že umestila v prostor. Namen projekta je razbremeniti promet skozi naselje ter izboljšati prometno varnost. Trenutno je naročena dokumentacija za pridobitev projektnih pogojev, nato sledi projektiranje in v nadaljevanju gradnja.

Za drugo fazo je v kratkem predviden skupni sestanek med več deležniki (Ministrstvom za okolje in prostor, Direkcijo za vode, Ministrstvom za infrastrukturo in energetiko, Slovenskimi železnicami), na katerem bodo obravnavane možnosti nadaljnjega umeščanja te ceste v prostor ter dogovor o nadaljnjih aktivnostih. Časovni potek izvedbe bo odvisen od napredovanja teh postopkov.

Med vprašanji, ki jih bo treba reševati v sklopu projektiranja nadaljevanja obvoznice Vnanje Gorice, je tudi ureditev podvoza na Debevčevi ulici.

Poleg priprave večjih projektov ostaja pomembno tudi redno vzdrževanje cest, vključno s preplastitvami in krpanjem poškodovanih odsekov.

Kaj bo za občane pomenila posodobitev železniške infrastrukture med Brezovico in Preserjem?

V letih 2022–2024 je bila med Brezovico in Preserjem že posodobljena železniška proga, trenutno pa Direkcija za infrastrukturo izvaja še obsežno nadgradnjo železniških postaj Brezovica in Preserje, vredno približno 130 milijonov evrov. 

Prenova železniških postaj, ki zajema prenovo tirne infrastrukture in vozne mreže, uporabnikom prinaša predvsem nove perone z nadstrešnicami in ustrezno opremo, nov podhod s stopnišči in dvigali, prenovljeno postajno poslopje, ureditev parkirišč in kolesarnic ter postavitev protihrupnih ograj. V teku je že tudi gradnja novega železniškega postajališča Vnanje Gorice in gradnja novega podvoza v Vnanjih Goricah, ki bo nadomestil nivojski prehod. Dela bodo zaključena predvidoma v jeseni 2027.

Po končani investiciji bo uporabnikom na voljo sodobna in varna železniška infrastruktura.

Pomen teh ureditev je še toliko večji zaradi pričakovanega povečanja železniškega prometa na območju. Z vzpostavitvijo drugega tira Divača–Koper se bo prepustna zmogljivost proge povečala s sedanjih približno 98 na okoli 212 vlakov dnevno. To pomeni več kot podvojitev zmogljivosti in posledično večje prometne obremenitve železniške infrastrukture ter območij ob progi. Nadaljnja vzpostavitev polne dvotirnosti z gradnjo vzporednega tira pa naj bi zmogljivost povečala na približno 252 vlakov dnevno.

Več železniškega prometa pomeni tudi več obremenitev na mestih, kjer  cestne povezave prečkajo železniško progo. Zato je pomembno, da posodobitev železnice spremljajo ustrezne ureditve prečkanj ter da pri tem sodelujejo vsi pristojni.

Za Brezovico je železnica pomembna povezava z Ljubljano. Hkrati železniška proga poteka skozi prostor, kjer ljudje živijo in opravljajo vsakodnevne poti. Posodobitev zato ni pomembna samo za železniški promet in njegove večje zmogljivosti, temveč tudi z vidika varnosti, lokalnih povezav in razmer ob progi.