(Ljubljana, 9. april 2021) –
Stopnjevanje pogostosti izrednih vremenskih dogodkov, tokratna
pozeba je že četrta v zadnjih šestih letih, zato je kmetijstvo na
vse večjih preizkušnjah, ogroženih je vse več delovnih mest. »Ker
je treba preživeti, kmetijstvo potrebuje nujno pomoč, kajti kdor
hitro da, dvakrat da. Prav tako zahtevamo, da se sektorske pomoči,
ki so namenjena za pokritje izpada dohodka po covidu 19 in jih
upravičenci dobivajo te dni, izvzamejo iz obdavčitve, čim prej je
treba sprejeti tudi interventni zakon za pomoč prizadetim
deležnikom,« je povedal ključne predloge, zahteve in pričakovanja
zbornice predsednik Roman
Žveglič, ob tem pa se je zahvalil tako kmetom kot
kmetijskim podjetjem za trud, da bi obvarovali vsaj del pridelkov,
kot tudi svetovalni službi, ki je opravila pregled stanja.
Direktor KGZS Janez
Pirc pa je med drugim izpostavil: »Prvo vprašanje
je, kaj narediti: tu so na voljo naše strokovne službe za pomoč in
svetovanje. Zato se obrnite na vašega najbližja svetovalca,
poiščite strokovna gradiva na naši spletni strani ali spletnih
straneh zavodov. Pričakujemo, da bo vlada sprejela ukrepe, ki bodo
nadomestili izpadli dohodek; predlagali bomo tudi tiste ukrepe, ki
naj bi tveganja, ki jih je v kmetijstvu veliko več kot drugod, vsaj
omejila; še naprej bomo izobraževali in usposabljali kmete, kaj
lahko tudi sami storijo,« je povedal Pirc.
Kolikšna je poškodovanost, bo razvidno po končanju obdobja nizkih
temperatur, natančneje pa šele v maju in juniju. Poročilo o stanju,
kii so ga na videokonferenci predstavili svetovalci specialisti pri
KGZS – Kmetijsko gozdarskih zavodih Maribor, Murska Sobota, Novo
mesto, Nova Gorica in Ljubljana, je na voljo TUKAJ.
Napotke, kaj je bilo možno in kaj je še možno, da bi omilili škodo,
je predstavila mag. Zlatka
Gutman Kobal: »Pridelovalcem smo že pred pojavom
nizkih temperatur svetovali rabo krepčilnih sredstev na podlagi alg
in pripravkov na podlagi aminokislin. S tem lahko nadaljujejo tudi
sedaj, seveda v odmerkih, kot so navedeni v navodilih za uporabo in
pogojih, pri katerih imajo uporabljena sredstva učinek.
Večje koncentracije ali uporaba ob nepravem času ima lahko celo
negativen učinek. Kasneje bo možna tudi uporaba rastnih
stimulatorjev, vendar morajo biti za uporabo temperature več kot 15
stopinj Celzija, temperature pa se morajo v naslednjih dneh
povzpeti nad 18 stopinj,« je nekaj osnovnih napotkov podala
svetovalka se specialistka za sadjarstvo pri KGZS – Zavodu Maribor,
podrobnejši nasveti pa bodo sledili in bodo na voljo na spletnih
straneh KGZS in kmetijsko gozdarskih zavodov.
Kritične razmere v sadjarski panogi je povzel Boris Orešek,
predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS: »Imamo položaj, ko imamo
na eni strani polne hladilnice, na drugi pa prazne sadovnjake.
Težave so že od leta 2014 in upali smo, da bomo prišli po sedmih
letih na zeleno vejo. Stanje v panogi je kritično, kaže se, da
obstoječi ukrepi ne dajo pravih rezultatov, potrebujemo
poenostavitev postopkov za vzpostavitev tako oroševanja in
namakanja, mogoče potrebujemo celo zakon, da v največji možni meri
omogočimo uporabo vode za ta namen.
Nerazumljivo je, da sodimo med najbolj vodnate dežele v Evropi, pa
imamo toliko ovir pri izkoriščanju le-te. Prizadetim je treba
odpisati prispevke za ZPIZ, katastrski dohodek, najemnine za
zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč, dati moratorij na posojila
'ribniškega sklada' in odpraviti administrativne ovire za
neposredno prodajo,« je povedal Orešek.
Za zaključek pa je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice
Slovenije Roman Žveglič povedal: »Ob vsem tem slišanem in videnem
se lahko strinjamo, da je kmetijstvo zelo občutljivo in odvisno od
vremena. Ker se verjetno narava ne bo prilagajala nam, se bomo
morali mi. A tega kmetijstvo, ki je že tako v velikih težavah, ne
bo zmoglo samo. Prej ko se bo vlada zavedala, da brez kmetijstva
tudi hrane ne bo, lažje nam bo speljati spremembe in nujne
prilagoditve. Spremljali bomo stanje in pripravili dodatne zahteve
in predloge, jih finančno ovrednotili in posredovali pristojnim.
Posnetek si lahko ogledate TUKAJ.
|