Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
7°C
SOB.
23°C
7°C
Oceni objavo

Moja Ljubljanica novice št. 26

Evropsko leto kulturne dediščine 2018 uvršča kulturno dediščino med prioritete razvoja. Nova evropska agenda za kulturo podpira inovacije, ustvarjalnost ter trajnostna delovna mesta in rast. Družbeni in gospodarski pomen kulture in kulturne dediščine zasledujejo trije strateški cilji s socialno, gospodarsko in mednarodno razsežnostjo. Socialno kohezijo in blaginjo zagotavlja spodbujanje kulturnega udejstvovanja, zaposlovanja, mobilnosti ter zaščite in promocije evropske kulturne dediščine kot skupnega vira naše zgodovine in vrednot ter občutka skupne evropske identitete. Gospodarski razvoj omogočajo kulturnoumetnostna vzgoja in izobraževanje, medsektorsko povezovanje, digitalizacija ter prenos tradicionalnega znanja in sodobnih ustvarjalnih praks v gospodarski dejavnosti. Krepitev mednarodnih kulturnih povezav spodbuja medkulturni dialog in vzpostavlja miroljubne odnose med skupnostmi. Kulturno udejstvovanje združuje ljudi in je preobrazbena sila za oživitev skupnosti.
Kulturna dediščina pospešeno propada. Ključna razloga sta nesistematično prostor­sko načrtovanje in množični turizem. V Ev­ropskem letu kulturne dediščine 2018 sta nastali Davoška in Barcelonska deklaracija. Davoška deklaracija uvaja pojem Baukultur, ki naslavlja problematiko urejanja javnih pros­torov in kvalitetne gradnje v smeri izboljšanja življenja ljudi in okolja. Celostni pristop pros­torskega načrtovanja zahteva prilagoditev sodobnih arhitekturnih rešitev ohranjeni kul­turni in naravni dediščini območja. Kultura ima osrednjo vlogo pri urejanju prostora. V pro­cese načrtovanja je potrebno vključiti lokalno skupnost ter njihove dejavnosti in aktivnosti zato, da se zadosti socialnim, psihološkim in družbenim potrebam lokalnega prebivalstva ter vzpostavlja identiteta skupnosti v vsej nje­ni raznolikosti. Vključevalni proces vzpostavlja možnosti trajnostnega razvoja in izvajan­je sistematične stanovanjske, prometne in okoljske politike. Prostorska politika v javnem interesu in koncept Baukultur sta lahko naša zapuščina prihodnjim generacijam. Zaradi sti­hije in nespoštovanja prostorske kulture je Vla­da Republike Slovenije leta 2017 sprejeta novo arhitekturno politiko z naslovom Arhitektura za ljudi.

Množični turizem je postal veliko breme za lokalne skupnosti, saj uničuje kulturno in naravno dediščino. Stranski učinek tega procesa je izrinjanje lokalnega prebivalstva iz mestnih središč. Nujno potrebno gradnjo stanovanj in javne infrastrukture nadomesti razvoj turis­tičnih kompleksov. Lokalno prebivalstvo v najbolj obremenjenih evropskih mestih masovno protestira proti množičnemu turizmu. Naravno in kulturno dediščino uničuje pohlep po vedno večjem zaslužku v turizmu. Programski sklop Barcelonske deklaracije na sodobne izzive kul­turnega turizma in ohranjanja kulturne dediščine, odgovarja s sporočilom: Boljša mesta za življenje (lokalnega prebivalstva), so boljša mesta za obisk (turistov). Vzpostaviti je potrebno razmerje med potrebami lokalnega prebivalstva in razvojem turističnega sektorja. Razvoj turističnih dejavnosti je potrebno izvaja­ti na podlagi analiz in z vizijo trajnostne uporabe dediščine. Bistvenega pomena je promocija, ki zagotavlja ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Kulturni turizem vzpostavlja medkul­turni dialog in temelji na izobraževalnih programih, ustvarjanju in povezovanju ljudi. Ključno je omogočiti mobilnost zbirk, njihovo digitalizacijo in zagotavljati dostopnost predmetov javnosti.

Vrhnika je izjemno bogata z naravno in kultur­no dediščino. Vrednost izhaja ravno iz odsotnosti masovno-turistične infrastrukture ključnih območij, kot so: Retovje, Močilnik, ribniki v Verdu, Tičnica z območjem na Košacih in okoli cerkve sv. Trojice. Za ta območja je značilno, da tu ležijo najpomembnejše naravne vrednote in ključna arheološka najdišča. Naša identiteta. Značilnost območij je, da so dostopna javnosti. Občani Vrhnike svobodno uživamo dobrine naravne in kulturne dediščine. To je javni interes, kakor tudi ohranjanje teh dobrin za naše bodoče generacije. To je naša dolžnost! Po finančni krizi se je začelo obdobje, ko ima­jo zasebni investitorji apetite po velikopoteznih dobičkonosnih infrastrukturnih projektih namenjenih množici turistov. Tovrstna dejav­nost je absolutno nedopustna na najpomemb­nejših zavarovanih območjih. Znane so zgodbe širom Evrope in tudi v Sloveniji, ko pretežno javne nepremičnine preidejo v zasebno last in »razvoj«. Nepremičninske (lokalne) kravje kupčije nadomestijo prostorsko načrtovanje, strokovnost in javni interes. Izvedejo se veliki infrastrukturni projekti zabaviščnih parkov -novodobnih grajenih odpadkov, katerih cilj je ustvarjanje dobička. Na ta območja se omeji dostop lokalnemu prebivalstvu. Cene nepremičnin zrastejo in iz mesta se izrinja revnejše prebivalstvo, ki dela v na novo ustvarjenih slabo plačanih delovnih mestih pretežno kot natakarji, čistilke ter pobiralci vedno večjih kupov smeti množičnega turizma. Preobremenjenost uničuje naravno in kulturno dediščino ter poveča pritisk na ceste in javno komunalno omrežje v breme lokalnemu pre­bivalstvu. Lokalna skupnost od tega nima nič, ali največ bore malo, saj so tako imenovani ce­lostni turistični produkti »all inclusive«, dobički pa se stekajo k novodobnim kraljem na Betajnovi. Občani Vrhnike imamo to možnost, da se tega zavedamo in da aktivno delujemo v dru­gačni smeri. V smeri trajnostnega razvoja, ki bo zadovoljeval potrebe lokalnega prebivalst­va in bo v skladu s sodobnimi državnimi in ev­ropskimi dokumenti. Majhen je prihodek neke steklenice prodane gazirane pijače v nekem objektu nekemu turistu iz nekega velemesta, ki še v življenju ni videl ovac. A Daphne blagayana ima zanj veliko vrednost, za njen opojni vonj bi dal premoženje. Za nas je neprecenljiva. Pristna. Biser, tradicija in temelj turističnega razvoja lokalne skupnosti. Artistotel je dejal:

» Demokracija je, ko navadni ljudje, in ne lastniki velikega premoženja, vladajo.«

 

Avtor besedila in fotografije: Žiga Gruden

 

 

Več o območjih naravne in kulturne dediščine: https://bit.ly/2R39B8v



PROGRAM DOGODKOV

 

Sobota 1. december, ob 14:00

Prazgodovinska utrjena naselbina

na Tičnici, voden ogled,

zbirno mesto Sodnijski trg

Prijave na voden ogled sprejemamo do dneva pred dogodkom na info@mojalju­bljanica.si. V primeru premajhnega števila prijav ali dežja voden ogled odpade.

 

Ponedeljek 3. december

Ta veseli dan kulture

 

Torek, 11. december

100-letnica Cankarjeve smrti

15:00 Branje Cankarjevih del v

avli razstavišča

 

Sreda, 12. december

100-letnica Cankarjeve smrti

15:00 Javno vodenje po razstavi Moja Ljubljanica

Brezplačnemu vodenju se lahko pridružite s prijavo do 11.12. na info@mojaljubljanica.si.

 

Tudi letos lahko na Vrhniki sodelujete na dobrodelni praznični akciji BOŽIČEK ZA EN DAN.

Zbirno mesto za oddajo božičkovih paketov bo tudi letos v razstavišču Moja Ljubljanica.

Darila lahko pri informatorju  oddate med 15. novembrom in 4. decembrom, od torka do

nedelje med 10. in 18. uro.

 

Več: http://mojaljubljanica.si/bozicek-za-en-dan-2/

 

 

TA VESELI DAN KULTURE – 3.12.2018

 

Ponedeljek, 3. december

10:00–19:00

Dan odprtih vrat v razstavišču Moja Ljubljanica

Program spremljajte na http://mojaljubljanica.si/.


19:30

Zaključek prireditve: Zgodbe ljudi, migracije

(Zavod Sploh)

 

Torek, 11. december

19:00

Literarno-filmski večer: »Vrhnika - mesto. Mesto umetnikov.«

V nekdanji železniški postaji »Vrhnika – mesto« (Humanistično in umetniško društvo »O«, IGNOR)

Več na: http://mojaljubljanica.si/obiscite-nas-na-ta-veseli-dan-kulture/

Oglejte si tudi