Takole smo začeli posvet Učilnice na prostem Stara Štreka:

Spoštovane gostje, spoštovani gostje, dragi sodelujoči pri projektu, spoštovane učiteljice in predstavniki strokovne in lokalne skupnosti, drage krajanke in krajani Brezovice ter vsi, ki ste danes z nami – prisrčno dobrodošli na zaključnem strokovnem posvetu projekta Učilnica na prostem Stara Štreka.

Lepote Slovenije, niso samo nekaj, kar občudujemo. So prostor, v katerem živimo, prostor, ki ga soustvarjamo – in tudi prostor, v katerem se lahko učimo. Prav iz takšnega razumevanja prostora in naravnega okolja je zrasla tudi ideja Učilnice na prostem Stara Štreka. Ideja, da za učenje ne potrebujemo vedno štirih sten. Da je lahko učilnica tudi gozd, travnik, pot ali prostor v domačem kraju. In da lahko neposreden stik z okoljem otrokom omogoči drugačno izkušnjo – raziskovanje, gibanje, opazovanje, sodelovanje in povezovanje znanja z resničnim svetom.

Začeli smo z vprašanjem o lepotah Slovenije. Toda če želimo, da bodo te lepote občudovale tudi generacije za nami, se moramo vprašati nekaj zahtevnejšega: kakšen planet in kakšno okolje jim bomo zapustili? S tem pa od našega lokalnega projekta prehajamo k veliko širši zgodbi. Naša osrednja gostja se z vprašanji podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja in odnosa človeka do okolja ukvarja že desetletja.

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je zaslužna profesorica in ena najprepoznavnejših slovenskih strokovnjakinj s področja podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. Ob svojem znanstvenem delu veliko pozornosti namenja tudi posredovanju znanja širši javnosti in mladim ter opozarja, da izzivi, pred katerimi smo, niso samo okoljski, temveč tudi družbeni. Naslov njenega današnjega predavanja je zato zelo zgovoren: Končen planet, neskončni apetiti.

Danes smo veliko govorili o prostoru, naravi, učenju in prihodnosti. Toda Učilnica na prostem Stara Štreka nas spomni še na nekaj – da dobri projekti ne nastajajo samo iz dobrih idej.

Nastajajo predvsem med ljudmi, ki so pripravljeni sodelovati, povezovati znanje in izkušnje, si pomagati in si – tudi takrat, ko ga je premalo – vzeti čas drug za drugega. In morda je prav zato pesem, s katero bomo zaključili današnje srečanje, najlepša možna pika na konec.

Začeli smo s pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje – z mislijo na prostor, ki nam je dan, na naravo in okolje, v katerem živimo. Zaključujemo pa z mislijo na tisto, brez česar tudi najlepši prostor težko postane prava skupnost – na ljudi in odnose med njimi. Kajti prostor lahko uredimo, učilnico lahko zgradimo, vsebino lahko načrtujemo. Da prostor zares zaživi, pa potrebujemo ljudi.

Zato se vam v imenu organizatorjev iskreno zahvaljujem, da ste si danes vzeli čas in bili z nami.

Po zaključni pesmi vas vabimo, da si ga vzamemo še malo – za pogovor, druženje in pogostitev v naši jedilnici. In ker »za prijatelje si je treba čas vzet«, naj bo prav ta, vsem dobro znana pesem naše zadnje sporočilo današnjega popoldneva. 

Hvala, ker ste bili z nami.

Več o projektu:

https://www.mojaobcina.si/brezovica/novice/krajevna-skupnost-brezovica-s-partnerji-uspesna-s-projektom-ucilnica-na-prostem-stara-streka.html

https://www.mojaobcina.si/brezovica/novice/ks-brezovica-v-okviru-projekta-stara-streka-izsla-znanstvena-monografija-poucevanje-zunaj-ucilnice.html