Logo MojaObčina.si

Brezovica

DANES
6°C
4°C
JUTRI
4°C
1°C
1701

Creatusov intervju z Zoretovim Edotom

Folklora. Če v našem lokalnem okolju izrečeš to besedo, nas bo veliko takoj pomislilo na Folklorno skupino Rožmarin in ples v narodnih nošah. A beseda folklora v sebi v resnici skriva zelo širok, pa tudi globok,  pomen. Slovar Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije za znanost in umetnost pojem »folklora« razloži takole: »Celota znanja, pripovedi, umetniškega ustvarjanja, običajev, ki se prenaša, ohranja med ljudmi iz roda v rod kot odraz duhovne kulture naroda, določenega področja.« Tudi: »Umetniška dejavnost, ki se ukvarja s poustvarjanjem prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi.« In še: »Ljudska duhovna kultura.«.

In vse to Folklorna skupina Rožmarin v resnici je. Desetletja njeni člani iz roda v rod prenašajo glasbo in ples, ki sta že stoletja nazaj povezovala naše prednike in jih hkrati ločevala, glede na področje iz katerega so prihajali, saj njune značilnosti skupaj z nošami odsevajo lokalne in etnične posebnosti.   Poleg tega pa Rožmarinci s svojim poustvarjanjem v našo skupnost prinašajo mnogo več – rekonstrukcijo pomembnega dela zgodovine in tradicij našega naroda. Folklorna skupina je pravzaprav nekakšno stičišče ljudskih kultur, iz katerega lahko razberemo navade, šege, obrede in življenje v določenem obdobju na določenem področju našega ozemlja.

1.    Ob pospravljanju knjižne police mi je nedavno tega v rokah pristala tudi publikacija, ki ste jo izdali ob svoji 30. obletnici delovanja. In potem me je »firbec« ponesel do kolofona, kjer me je presenetila letnica izida – 2011. Torej letos praznujete že 40. obletnico neprekinjenega delovanja!? Očitno je tudi vam »koronska era« krepko prekrižala načrte, kajne? Predstavljam si, da sicer tako pomemben dogodek ne bi šel mimo precej neopazno.

Edo:   Tako je. Letos FS Rožmarin praznuje 40 let aktivnega delovanja. Program in scenarij sta že napisana, a je korona naredila svoje. Tako rekoč leto in pol nismo imeli vaj, tako da smo letošnjega septembra pravzaprav začeli spet od začetka. Verjamem, da nam bo začrtan celovečerni praznični nastop uspelo izvesti v najkrajšem možnem času in da se bomo vsi potrudili, da bo predstava nepozabna.  Iskreno si želimo, da bi ta večer z nami delilo čim več občanov in prijateljev ljudskega plesa in glasbe.

V okviru naše skupine deluje tudi sekcija Vnanščice, ki pod okriljem katere članice ustvarjajo cvetlične aranžmaje iz krep papirja - res prava umetnost. Tudi ta sekcija je zelo aktivna in uspešna.

Zelo pa nas veseli, da je v Vnanjih Goricah nastala nova rock skupina JRB (o njej ste lahko brali v prejšnjem Creatusovem intervjuju: https://www.mojaobcina.si/brezovica/novice/creatusov-intervju-z-glasbeno-skupino-jrb.html, op. a.). Smo veliki prijatelji in skupaj že načrtujemo nastop, ki bo nekaj povsem novega.

2.    Poleg tega, da si predsednik Kulturnega društva Vnanje Gorice – Folklorne skupine Rožmarin, si predvsem doooooolgoletni član in plesalec skupine ter voditelj vaj. Predstavljam si, da vse te vloge od človeka zahtevajo precej več kot zgolj občasno »ljubiteljsko« aktivnost. V uvodni besedi k prej omenjeni publikaciji sem prebrala misel tvojega predhodnika, Andreja Kuneja: »Kljub težnjam in vrtincem sodobnega časa po spreminjanju podob preteklosti bo ljudsko izročilo živelo na vasi in med ljudmi, dokler bo v zavesti vsaj peščice ljudi živel ponos, da smo ga dobili v dar, ga živeli in ga bomo posredovali naprej.«. Pomembna misel.

Edo:  Predsednik društva sem bolj po sili razmer, saj to funkcijo noče nihče sprejeti odprtih rok. Je velika odgovornost in veliko dela. Član folklorne skupine sem že od samega začetka. Če sem natančen, je bila sekcija FS Rožmarin v sklopa KUD-a Vnanje Gorice ustanovljena 29.12.1981. Marca 1982 pa so se začele prve plesne vaje. Osebno sem sem se skupini pridružil septembra 1982 in ostal vse do danes. Prvi umetniški vodja je bil Borut Mavsar, mentor sekcije pa Magdalena Pezdir. Prav ona dva sta skupino postavila na noge, jima dala prave smernice in znanje, kasneje pa smo vodenje prevzeli mlajši (sedaj že tudi starejši, ha, ha, ha). Ob 10. obletnici delovanja sem skupino prevzel kot umetniški vodja. Z nekaj vmesnimi presledki sicer nisem bil vodja, saj ko sem začel ustvarjati družino in dom, ni bilo dovolj časa za vse. A vaje sem vseskozi redno obiskoval kot plesalec.

Vsekakor gre moje posebno priznanje mojemu prijatelju, sošolcu in kolegu Andreju Kuneju. Prav on je dal skupini poseben pečat. Po njegovi zaslugi je skupina pridobila na prepoznavnosti in renomeju. Z njegovim občutkom za ljudski ples in glasbo, z izvirnimi idejami ter izrednimi organizacijskimi sposobnostmi, smo pripravili nepozabne nastope. Andreju se za njegovo požrtvovalno delo še na tem mestu iskreno zahvaljujem. Iskrena zahvala pa gre tudi gospe Magdaleni Pezdir, ki je večino noš sešila sama, nam organizirala nastope doma in v tujini ter postavila garderobna pravila. Kot vidite, so bili temelji trdni in odlični, mi pa smo to delo le nadaljevali.

3.    Priznam, da sem šele, ko sem se pripravljala za tale intervju, ozavestila pomembnost vašega delovanja. Predstavljam si, da marsikdo folklorne skupine vidi »zgolj« kot »kulturno društvo«. A vi ste mnogo več. Nesnovna kulturna dediščina za »(pre)živetje« potrebuje »nosilca«. Ples, glasba, šege in navade niso artefakt, ki ga lahko razstaviš v muzeju in je na ogled vsakomur, ki si to zaželi. Plese in glasbo mora nekdo predstaviti, jo ponuditi občinstvu. V resnici ste si v društvu na svoja pleča naložili veliko odgovornost, ki pa jo že 40. let ponosno nosite z neverjetno voljo in spoštovanjem do zakladov naše preteklosti. Če bi koga po branju teh vrstic zasrbela stopala in bi si želel postati del vašega poslanstva, kako se vam lahko pridruži?

Edo:      Ne vem, če smo mnogo več kot kulturno društvo, iz lastnih izkušenj pa vem, da je s folkloro res veliko dela. Seveda je treba skrbno načrtovati tudi finance, saj so stroški za delovanje kar visoki. Zato skrbi blagajničarka. Naša skupina je pravzaprav kot eno malo podjetje, ki mora biti prav organizirano, da zadeva normalno teče.

Poleg tega, da moraš znati dobro plesati, dobro peti in glasbeniki dobro igrati, je treba imeti tudi dobro fizično kondicijo. Za nastop moraš biti tudi pravilno in lepo oblečen, zato poskrbi garderoberka. Po vsakem nastopu je treba noše očistiti in pravilno shraniti. Spet delo.

No, dodati moram, da v skupini vendarle ne gre samo za delo, ampak tudi druženje in zelo dobre zabave.

Ja, kulturna dediščina na Slovenskem je res bogata. Slovenijo lahko v pravem pomenu in bistvu v svetu predstavijo prav folklorne skupine. Plesno, pevsko in glasbeno izročilo, oblačilna dediščina in običaji niso nikjer na svetu takšni, kot so na Slovenskem. In prav folklorne skupine, ki se s tem ukvarjajo, preučujejo in raziskujejo, lahko slovensko ljudsko izročilo predstavijo na najboljši možen način.

Kdor se želi pridružiti naši folklorni skupini so mu vrata na široko odprta in je vedno dobrodošel. Vaje imamo vsak ponedeljek in sredo od 18. ure dalje v dvorani Zadružnega doma Vnanje Gorice, lahko pa nas pokličeš tudi na telefonsko številko:  051 275 111 ( kontaktna oseba: Edo Zore).


Creatusova »fil-rouge«

Za konec še nekaj vprašanj iz Creatusove »rdeče niti«, ki jih zastavimo vsakemu našemi intervjuvancu in z njimi pogledamo še »za kulise« ???? :

1. Kje bi živel, če bi lahko živel kjerkoli?   

            Vsekakor bi bil v Sloveniji, potem pa ni važno, ali na Gorenjskem ali na Štajerskem ali v Prekmurju, Dolenjskem, Beli krajini, Primorskem, Notranjskem. Povsod je lepo - Slovenija moja dežela ????

2. Kaj ti pomeni beseda »svoboda«?

Svoboda je v tem, da lahko ustvarjaš na področju, ki te veseli. Da lahko v enem dnevu smučaš in dihaš gorski zrak, ali pa se sprehajaš ob morju in zaznavaš vonj mediterana.

3. Ali obstaja znana oseba (iz preteklosti ali sedanjosti in s katerega koli področja), za katero bi lahko rekel, da je tvoj vzor/idol in zakaj? 

Moj vzornik je prof. Mirko Ramovž. Slavist, muzikolog, plesalec, folklornik. Je eden redkih, ki pozna slovensko ljudsko plesno izročilo v detajle, je živa enciklopedija, ki obvlada ples v teoriji in praksi. V mladih letih je bil kot plesalec član Akademske folklorne skupine France Marolt, kasneje pa njen dolgoletni umetniški vodja. Večino plesnega znanja sem jaz osebno pridobil prav na njegovih plesnih seminarjih. Naj mu bo zdravje naklonjeno še mnoga leta.

4. Če ne bi bilo ovir, če bi ti bilo vseeno, kaj bodo rekli ljudje, kaj je tisto, kar bi »ušpičili« za svojo dušo? 

Ha, ha, ha, a kaj bi ušpičil, če ne bi bilo ovir? Šel bi na Luno in pogledal na Zemljo, kako se imate. Ha, ha, ha.

 

Zapisala: Mojca Pristavec Đogić

Fotografije: Edo Zore

 

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi