Logo MojaObčina.si

Brezovica

JUTRI
13°C
-2°C
TOR.
10°C
0°C
1358

Creatusov intervju z ustvarjalno socialno oskrbovalko Matejo Grčar

Ste že slišali za »rokavčke pomagavčke«? Priznam - mimo mene so doslej šli neopazno, čeprav gre za izraz, ki predstavlja dobrodelno akcijo, ki jo je že lansko poletje sprožila Maja Štefančič Hribar. Pod znamko »Huda volna« je združila udeleženke svojih tečajev kvačkanja in skupaj z organizacijo Spominčica – Alzheimer Slovenija izvedla akcijo, katere rezultat je bilo na stotine, zdaj že najbrž tisoče,  izdelkov, ki so namenjeni terapiji oseb z demenco. In šele ko so se tako rekoč znašli pred mojim domačim pragom, sem nanje postala pozorna. Tam pa so se znašli po zaslugi socialne oskrbovalke iz našega Centra za starejše DEOS, Mateje Grčar, ki je tudi sama navdušena raziskovalka (in izvajalka) ročnih spretnosti. Rokavčki pomagavčki v centru niso neznanka, s pomočjo Mateje pa so našli pot tudi do uporabnikov pomoči na domu v naši občini.


1. Ko sem rokavčke pomagavčke prvič videla v živo, mi je pozornost pritegnila njihova raznolikost, pisani izgled in okrasitev z dodatki. Zdi se, kot da so v njih združene vse mogoče vrste in barve niti, ki so na trgu na voljo.

Mateja: Pravilno opažaš. Vse to je z razlogom. Rokavčki pomagavčki so izdelani iz pletenih ali kvačkanih kvadratov, ki so narejeni iz čim bolj različnega prediva. Na koncu jih okrasimo z dodatki, kot so gumbi, perlice, kvačkani okraski, zadrge, cofki ali kaj podobnega. »Naloga« rokavčkov namreč je, da pritegnejo pozornost bolnikov. Opazujejo vsak njihov del in se z njimi igrajo. Ta usmerjena pozornost zmanjšuje njihov stres, jih umiri in fokusira njihove misli. Tako je na primer tudi naše delo kot negovalcev lažje. Oseba se namreč umiri, lažje jo je urediti, nahraniti …


2. Glede na tvoje navdušenje nad ročnimi spretnostmi predvidevam, da je kar nekaj tovrstnih izdelkov prišlo tudi izpod tvojih rok?

Mateja: Res je. Projektu sem z veseljem stopila nasproti tudi s samo izdelavo rokavčkov pomagavčkov. Izdelujejo jih tudi gospe v našem Centru starejših. Zelo pa so me presenetile tudi gospe, ki ustvarjajo pod okriljem Hude volne, saj so nam podarile polno škatlo čudovitih pisanih izdelkov, ki jih sedaj prav tako delimo med uporabnike naših storitev. Ob tej priložnosti bi se jim rada še enkrat zahvalila za to lepo gesto.

Energija, ki jo začutiš pri ljudeh, ki pristopijo k takim človekoljubnim akcijam, je neprecenljiva. Teh občutkov se ne da opisati. Ko z nečem, kar delaš za svojo dušo, pomagaš ranjeni duši sočloveka … Zdi se mi, da je to pravzaprav bistvo našega bivanja – povezanost in solidarnost z drugimi bitji.


3. Najbrž zato tako zelo rada podarjaš tudi svoje ostale »stvaritve«?

Najbrž res :-) Iz različne preje namreč izdelujem tudi druge stvari – na primer šale in prtičke, s katerim potem razveseljujem osebe, za katere skrbim. Ob posebnih priložnostih jim izdelam aranžmaje iz stvari, ki jih najdem v naravi in pogled na katere jim malo zmanjša občutek osamljenost. Poleg tega pa včasih zanje izdelam tudi darilca, na primer doma izdelane kreme (mimogrede - da mi je uspela pravilna tekstura iz sestavin, kot so čebelji vosek, sivka, smilj, kokosova mast, olivno olje, sem potrebovala kar nekaj neuspelih poskusov ;-) ), dišavne blazinice in podobno. Take male pozornosti osebam, za katere se včasih zdi, da je družba pozabila nanje, pomenijo ogromno. Njihov odziv pa meni daje energijo. Tako je korist obojestranska :-)


4. Ob tebi človek začuti pravi vrelec neizmerne življenjske energije. Predstavljam si, da je to pri delu s starostniki izrednega pomena. Ko jim daš čutiti, da ti niso odveč, da so ti pomembni, da z veseljem z njimi preživljaš svoj čas. Takega odnosa se  ni mogoče naučiti. To enostavno moraš imeti v sebi. Se strinjaš z mano?

Mateja: Hvala. Absolutno se strinjam s tabo. Določene stvari so nam enostavno dane, na naš odnos do česar koli pa zelo vplivajo tudi pretekle izkušnje in življenjska spoznanja. Modrosti, ki jih z mano delijo moji oskrbovanci, pa so »krive«, da na življenje gledam precej drugače kot osebe, ki nimajo stika s starejšimi. Imam privilegij, da lahko skozi njihove oči in izrečene misli »pogledam v prihodnost«. Najbrž si lahko predstavljate, kaj je to naredilo z mojimi prioritetami ;-) — marsikaj, zaradi česar sem si včasih dobro belila glavo, je postalo povsem nepomembno. 



Creatusova »fil-rouge«


Za konec seveda ne moreva mimo vprašanj iz Creatusove »rdeče niti«, s katerimi nam boš izdala še malo svojih skritih misli ;-)


1.            Kje bi živela, če bi lahko živela kjerkoli?  


Mateja: Na podeželju. Nisem človek »prestiža«. V svojih »sanjah« se vidim na malem vrtu, obdana z rožicami, živalmi, s preprostimi ljudmi in seveda mojimi najbližjimi.


2.            Kaj ti pomeni beseda »svoboda«?


Mateja: Najbrž ima beseda »svoboda« za vsakogar malo drugačen pomen. Meni svoboda pomeni, da sem jaz lahko jaz. Preprosto. Brez pretvarjanja in mask.

 

3.            Ali obstaja znana oseba (iz preteklosti ali sedanjosti in s katerega koli področja),

za katero bi lahko rekla, da je tvoj vzor/idol in zakaj?


Mateja: Ne. Idola nimam. So mi pa vzor ljudje, ki imajo idejo, vizijo, cilj in poleg vsega tega tudi pogum, da idejo realizirajo in dosežejo zastavljeni cilj. Sama pri tem zadnjem včasih malo »šepam«. A prav od takih ljudi sem se naučila, da imamo pravzaprav vsi v sebi moč/pogum. Le zaupati si je treba in verjeti vase. In občasnega neuspeha ne jemati kot tragedijo, pač pa le kot eno od stopnic do uspeha.


4.            Če ne bi bilo ovir, če bi ti bilo vseeno, kaj bodo rekli ljudje, kaj je tisto, kar bi »ušpičila« za svojo dušo?


Mateja: Uf! Tega je kar veliko, vedno sem za kakšne smešne scene. Mojca, a greva na cesto zaplesat? (smeh).




Zapisala: Mojca Pristavec Đogić

P.S. Ne, nisva še zaplesali, čeprav je ideja mamljiva ... Čakava na dež ;-)

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi