Vsako leto tako finančno kot tudi z ozvočenjem, drugo opremo in tehnikom podporo nudi tudi Občina Bovec. Po zadnjem, 20. spominskem pohodu, ki se ga je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, je bil letos po covidnem obdobju to prvi organizirani spominski pohod, torej 21. pohod spomina 1918 – 2022.

Celotno prireditev je vodil direktor Kobariškega muzeja Martin Šolar, ki je med drugim dejal:

»V spomin na 11. november 1918, ki je uradno pomenil konec 1. svetovne vojne, smo se že enaindvajsetič zbrali v Krnskem pogorju, pri Krnskem jezeru, v spomin na konec I. svetovne vojne, na konec trpljenja vojakov različnih armad, beguncev, civilistov in tudi velikega preoblikovanja, ukinitve ali ustvaritve novih evropskih držav.«

Enaindvajseta prireditev »Krn-pohod spomina« je bila kot vse pred njo namenjena počastitvi spomina na vojake vseh držav in narodnosti, ki so se bojevali v nečloveških pogojih na krvavi Soški fronti in so mnogi med njimi izgubili zdravje ali življenje ter so pokopani v slovenski zemlji na vojaških pokopališčih, gosto posejanih v zaledju fronte.

Letošnjega spominskega pohoda in prireditve ob Krnskem jezeru se je udeležilo več kot 250 pohodnikov, pripadnikov Slovenske vojske, Združenja vojaških gornikov Slovenije, veteranov ZVVS, članov GRS Bovec, Društva 1313, predstavnikov italijanskih Alpinov in drugih vabljenih gostov. Ob recitaciji Miloša Domevščka, pesmih Mešanega pevskega zbora Sv. Anton iz Kobarida, na violini in citrah sta zaigrala Peter Hunyadi, profesor ljudske glasbe, vodja ansambla “Tenkes” v Pecsu (Madžarska) in Dominik Car, tehnični vodja citrarske skupine “Uj Muravidek” (Novo Pomurje) iz Dobrovnika (Prekmurje),  sta zbrane nagovorila bovški župan Valter Mlekuž in kobariški župan Marko Matajurc, slavnostni govorec pa je bil namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir Franc Koračin. V treh jezikih, med njimi tudi Slovenskem je zbrane nagovoril tudi madžarski veleposlanik v Republiki Sloveniji Andor David.

Župan Občine Bovec Valter Mlekuž se je kljub številnim obveznostim tudi letos z veseljem udeležil spominskega pohoda, njegov nagovor pa so udeleženci ocenili za zelo čustvenega:

» Zahvaljujem se vsem, ki vsa leta prihajate na to mesto, da se skupaj poklonimo spominu na ljudi, ki so po teh okoliških vrhovih, po katerih so bila razmetana okrvavljena trupla mladih fantov vseh narodnosti, ver in prepričanj, trpeli najhujše preizkušnje. Z našo vsakoletno udeležbo tega pohoda poudarjamo in opozarjamo, da je bilo dovolj tega gorja, dovolj nesmiselnih vojn. NI nas izučila prve svetovne vojne, niti druge svetovne vojne. V tem trenutku pa nedaleč od nas umirajo in trpijo nedolžni ljudje. Zakaj? Zakaj nam je tega treba? Na tem svetu je dovolj kruha in vode za vse ljudi, le pravično ju moramo razdeliti. Saj ne potrebujemo nekega velikega bogastva. Danes je največje bogastvo prijateljstvo in to večkrat ponovim. Zato je prav, da tudi s takimi dogodki, kot je Krn – pohod spomina 1918 – 2022, vedno znova opozarjamo, da nočemo več vojn, nočemo prelivanja krvi, ne želimo si gorja. Ne potrebujemo veliko, le miru in svobode si želimo.«

Županu so za njegove besede, nekateri tudi v solzah, iskreno čestitali, zahvalil p se mu je tudi madžarski veleposlanik  v RS Andor David . Pravzaprav pa je bil tudi ključni poudarek slavnostnega govorca, namestnika načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadirja Franca Koračina, prav mirovno sporočilo. Poudaril je velik in nepogrešljiv pomen Slovenske vojske, ki je namenjena prav ohranjanju miru doma in v svetu. Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske na mednarodnih dolžnostih in nalogah prizadevno, zgledno in uspešno uresničujejo interese Republike Slovenije, prispevajo k pozitivni promociji in vidnosti države v svetu. Prepoznani so po svoji profesionalnosti, strokovnosti in izurjenosti ter drugih prednostih. Civilno prebivalstvo jih v okoljih, v katerih delujejo, sprejema z naklonjenostjo in zaupanjem. Republika Slovenija je zato zelo zaželena in cenjena operativna partnerica v MOM.

V nadaljevanju so že tradicionalno položili tudi žalni venec pri madžarskem križu. Izdelana sta bila tudi priložnostni žig in kuverta.

Zapisal: MILAN ŠTULC

Foto: ROBERT KOKOŠIN in KOBARIŠKI MUZEJ