Z zvermi, ki živijo v naših gozdovih, imam tudi pogosta srečanja. Lepo jih je opazovati, kako lovijo hrano za preživetje in pa njihove mladičke, ki se brezskrbno igrajo med seboj, pod skrbnim očesom svoje matere. Medveda srečam vsaj 30-krat na leto. Je zelo pazljiv, velikokrat se pred nami umakne še predno sploh vemo, da je v bližini. Ta dan pa ni bilo tako. Previdno sem stopal po označeni gozdni poti, če slučajno naletim na kakšno srnjad, da je ne prestrašim in ji ne povzročam nepotrebnega stresa. Kakšnih 150 metrov od prvih hiš kar naenkrat zagledam medvedko z dvema letošnjima mladičema, ki veselo korakajo približno 100 metrov stran od mene. Previdno se začnem umikati nazaj proti avtomobilu, ko medvedka kar naenkrat postane agresivna ter začne z polno hitrostjo teči proti meni. Rutinsko, tako kot po navadi ob takih situacijah, se ji oglasim, jo opozorim, da sem tam, ter se počasi vzvratno pomikam nazaj proti avtomobilu. V večini primerov medvedka samo zateče proti tebi, se po cca 30 m postavi na zadnje noge, zarjovi, da ti grejo kar kocine pokonci, se obrne in gre s svojimi mladiči naprej svojo pot. V tem primeru, pa temu ni bilo tako.
Name je šla z vso hitrostjo in agresijo, v njenih gibih sem videl, da je stvar postajala vsako sekundo resnejša. Po vseh ukrepih, ki se jih naredi v takem primeru, ni noben pomagal. V paniki sem začel teči nazaj proti vasi, v upanju, da bo odnehala. Vendar pa je bila z vsakim korakom bližje meni. Tekla je kot kakšen dirkalni konj, njeni skoki so bili dolgi vsaj 4 metre, tako da se mi je v približno petih sekundah približala na samo 10 metrov. V tem trenutku sem spoznal, da jo ločita samo še dva skoka in bo na meni. Med zadnjim skokom čez podrto drevo na vlaki, pa mi je na mojo srečo iz torbice padel fotoaparat, ki ga vedno nosim s seboj. Na tej točki se je medvedka ustavila in svojo agresijo znesla nad fotoaparat. Svojo pot sem hitro nadaljeval proti svojemu avtomobilu. Ko je adrenalin popustil, nisem mogel več stati na svojih nogah, usedel sem se na štor in razmišljal, kaj bi se zgodilo, če bi bil na mojem mestu eden od tistih otrok, ki so se nedaleč stran varno igrali. 

Glede na število medvedov v zadnjih letih je prisotnost posameznih mlajših medvedov blizu vasi kar pogosta. Medvedka z mladiči, ki jih je ravno pripeljala iz varnega zavetja brloga, pa se ponavadi vedno umika stran od vseh človeških aktivnosti, kar pa v tem primeru ni bilo tako. Ko sem po incidentu prišel nazaj do fotoaparata, sem ugotovil, da mi je na fotoaparatu pustila sledi svojih krempljev. Vsekakor mi je pustila lep spomin, ki me bo vedno spomnil na moj novi rojstni dan! 
Pri obisku gozda bodite previdni, izogibajte se aktivnostim globoko v gozdu ali zraven kakšnega gostega nasada mladih dreves, kajti tam se nevarnost, da medvedu pridete na nevarno razdaljo zelo poveča. V mojem primeru sem bil ob napačnem kraju na napačnem mestu, ampak hoja po označenih gozdnih poteh je najboljša izbira, da se izognete konfliktom z medvedi.

Urban K.