Na željo vodstva DeSUS v Borovnici, Vam predstavljam osnovne poteze dela Poslanske skupine DeSUS v DZ RS. V grobem moramo ločiti prvi dve leti dela, ko smo bili še pod hudimi pritiski varčevalnih ukrepov in proti koncu mandata, ko je delo potekalo v bolj sproščenem finančnem vzdušju.
Če lahko strnem, bi kot prevladujočo osnovo našega mandata definitivno izpostavil prizadevanja za uravnoteženje javnih financ, ki se je udejanilo s sprejetjem Zakona o fiskalnem pravilu. Takrat nas je dvotretjinska večina poslancev presodila, da je javnofinančna stabilnost ključna za ustvarjanje okolja, v katerem se lahko gospodarstvo razvija nemoteno. Poenotili smo se tudi, da je vzpostavitev politične stabilnosti izjemnega pomena, tako za naše državljane, kot tudi za mednarodne posojilodajalce in za privabljanje tujih investitorjev. Poleg tega, da so rezultati naših sicer že pregovorno sposobnih izvoznikov začeli skokovito rasti, smo v Slovenijo začeli privabljati številne tuje naložbe, ki sedaj ustvarjajo nova delovna mesta. Oboje pa je rezultat tudi neumornega delovanja gospodarske diplomacije, ki deluje pod okriljem našega zunanjega ministra Karla Erjavca. Politično stabilnost smo vzdrževali vse do fotofiniša, v katerem pa je premier žal omagal.
Če lahko poleg tega izpostavim še nekaj dosežkov, na katere smo najbolj ponosni, bi omenil, da nam je uspelo najprej preprečiti znižanje pokojnin nato realno padanje pokojnin in končno smo dosegli njihovo usklajevanje. To smo delali postopoma, kot bi nekateri morda komentirali »za kepico sladoleda tu, za špricer tam«, a vendar so se v tem mandatu pokojnine kumulativno dvignile za 5,5 odstotka. Poleg tega smo dosegli ponovno izplačilo regresa in sicer v petih razredih, kar se nam zdi pravično, saj lahko s tako razporeditvijo več dobijo tisti, ki prejemajo nižje pokojnine. Ob tem naj še enkrat postavimo na laž namigovanja, ki so se s strani bivše predsednice Vlade pojavljala v javnosti: poslanci DeSUS nismo glasovali proti regresu, temveč proti temu, da bi regres izplačevali v dveh razredih (namesto v petih). Naš predlog, usklajen z ZDUS, je pet razredov in sicer v višini obratno sorazmerni z višino pokojnine, torej bolj pošteno do tistih z nizko pokojnino. Prav tako smo dosegli, da zajamčena pokojnina za polno delovno dobo znaša najmanj 500 evrov. V to smer gre tudi naš predlog za zvišanje vdovskih pokojnin. Zavedamo se namreč, da so vdove in vdovci med najbolj ranljivimi skupinami, saj analize kažejo, da jih veliko živi pod pragom revščine, mnogi žal nimajo niti dovolj sredstev za plačilo ogrevanja. Vložili smo tudi zakon za popravo krivic upokojencem, saj so bili v letih gospodarske krize in zaradi ukrepov reševanja bančne luknje, ravno oni tisti, ki se jim je zategovanje pasu najbolj poznalo. Zato smo zahtevali, da se pokojnine uskladijo za nazaj v višini osmih odstotkov. Žal za to v tem mandatu od koalicijskih strank nismo dobili podpore, bo pa to naša zahteva pri oblikovanju naslednje koalicije.
V sodelovanju z ZDUS pa smo vložili tudi Zakon o demografskem skladu, ki bo omogočal sofinanciranje pokojninske blagajne in izplačevanje pokojnin sedaj delovno aktivnim generacijam v prihodnosti.
Dosegli smo, da je Vlada sklenila, da se Mladinska knjiga ne sme prodati saj je obstoj Mladinske knjige ključen za slovenski jezik, založništvo in knjigotrštvo. Podjetje razpolaga s številnimi nepremičninami, zato bi nov lastnik lahko zasledoval cilj hitrega in lahkega zaslužka, njihova prodaja pa bi ogrozila mrežo slovenske knjige. Naj ustavi prodajo Mladinske knjige, je bil tudi sklep Odbora za kulturo DZ, žal realizacija že mesece čaka na MGRT. Slovenska Mladinska literatura bo med drugim leta 2020 častni gost na bolonjskem sejmu otroške literature, Slovenska knjiga bo častni gost na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2021. V tem mandatu smo dosegli tudi uvedbo glasbenih kvot, s čimer se slovenska glasba predvaja tudi podnevi, ne samo ponoči, končno pa smo uredili tudi redno financiranje Slovenske matice, najstarejše slovenske kulturne ustanove, ki se je znašla na robu prepada.
Na mednarodnem področju smo v pogajanjih o mednarodnih trgovinskih sporazumih glasno nasprotovali možnosti, da lahko multinacionalke tožijo državo zaradi izpada dobička (sporazum TTIP). To se nam s stališča ohranjanja suverenosti države zdi nesprejemljivo. Podobno smo se odzvali, ko je Evropska centralna banka nasprotovala možnosti, da Računsko sodišče pregleduje ravnanje Banke Slovenija v času, ko se je računala globina bančne luknje. Slednjo smo preko dokapitalizacije plačali prav vsi davkoplačevalci, zato je v luči raziskovanja, ali so bile ob tem uporabljene prave postavke, prav, da imamo zadnji besedo mi.
Zavedajoč se, da našo državo najbolje predstavljajo prav uspehi naših športnikov, smo v DeSUS dosegli, da se je v oblikovanju proračuna področju športa namenilo petino denarja več, kot sicer. Glede na vrhunske rezultate in dejstva, da številni trenerji mladih športnikov ne bodo mogli večno vzgajati le na pogon entuzijazma, vemo, da to ni dovolj, a se bomo za dvig sredstev borili tudi v prihodnosti.
Glasovali smo tudi za dvig minimalne plače na 700 evrov, apredlog ni dobil dovolj široke podpore. Žal je bila vladna večina (SMC) s 35 poslanci podobno kot v mnogih drugih primerih premočna s svojimi večinsko liberalnimi koncepti urejanja države.
Kot rečeno, v tem sklicu smo delali veliko, seveda pa to ne pomeni, da smo avtomatično vse delali dobro. Dokler znaten odstotek ljudi še vedno živi pod pragom revščine, moramo biti predstavniki ljudstva še bolj angažirani.
V tem kratkem tekstu ne morem opisati opravljenega dela na vseh področjih parlamentarnega življenja in čeprav so večinsko prevladovala socialna področja (otroci, revni, invalidi, upokojenci, člani Spominčice, brezposelni, zdravstvo itd…), ni teme do katere ne bi imeli aktivnega odnosa.
V 25 letih se je DeSUS oblikoval kot celovita stranka.
Poslanec Primož Hainz
