Starodavno svetišče pri tretjem slapu v Peklu?

Borovnica – Zasebni raziskovalec zgodovine Dimitrij Kebe z Vrhnike je prepričan, da je bilo pred tisočletji pri tretjem slapu v Peklu svetišče vodnega božanstva. Po njegovem mnenju mu to pritrjujeta tamkajšnja velika kamnita gmota s povsem ravno površino in na tleh najden »tročan«.

Pojdimo po vrsti. Kebe se je pred leti oglasil v moji pisarni v vezi nekih zgodovinskih odkritij z vrhniškega območja in širše okolice. Že tedaj sta bila njegov predmet zanimanja prazgodovina in staroverstva. Med drugim je, kot pravi, odkril svetišče pod Špikom, sončno svetišče in preročišče v Kamniški Bistrici, sončno svetišče Planina pri Sevnici, megalitsko in bronastodobno svetišče na Bledu… Pred časom mi je v pogovoru navrgel, da je megalitsko svetišče odkril tudi v soteski Pekel, ki naj bi bilo staro okoli 6000 let. Zastrigel sem z ušesi in ga prosil, če lahko obiščeva lokacijo, da pripravim prispevek za časopis. Privolil je.

V copatih do tretjega slapu
Pomlad je bila deževna in komaj sva našla termin, ki je bil kolikor toliko primeren za vlažno sotesko. »Samo deset minut hoda je od parkirišča do lokacije svetišča,« mi je prigovarjal, zato sem temu primerno tudi obul. Drugače povedano: zaradi obljubljeno kratke hoje obutev nisem prilagodil razmeram v Peklu. Tako sva se v supergah podala po spolzkih skalah in stopnicah proti cilju. Obutev seveda ni bila primerna in samo hvala bogu, da se ni zgodilo kaj nespametnega.

Obredna miza
Človek težko ostane ravnodušen v taki soteski kot je Pekel, sploh po obilnejšem deževju, ki smo mu bili priča spomladi. Grmenje slapov je kazalo na brutalno moč vode, ki že tisočletja dolbe skalovje soteske. Najin cilj se je nahajal pri tretjem slapu. Tam, v supergicah, je Dimitrij opozoril na nenavadno odrezano skalo: ena polovica leži v vodi, druga pa še vedno trdno kljubuje na obrežju. »Skala v vodi je obredna skala ali miza, ki se je zaradi erozije prekucnila. Do nje vodi stopničasta tvorba, ki se nahaja pod vodo,« mi je pripovedoval. »Pod vodo?« sem nejeverno odgovoril. »Da, pred leti sem se potopil s podvodno masko, in se lepo vidijo kamniti stebri, ki so nekoč služili za dostop do mize.«

Zvok piščali iz Divjih Bab v soteski Pekel

Kebe pripoveduje, da je svetišče, kot ga imenuje, odkril leta 1999. Pozornost mu je pritegnila omenjena skala z neobičajno ravno odrezano površino. »Kot bi jo odrezali z laserjem,« mi je dejal in takoj dodal, naj tega ne zapišem. Prepozno. No, res bi jo težko pred tisočletji kdo odrezal z laserjem, je pa prispodoba glede ravnega reza kar na mestu. »Okoli leta 2005 sem se v soteski mudil s sedaj pokojnim Ljubenom Dimkarovskim, ki je zelo povezan z duhovnostjo, predvsem s staroverstvom, in glasbo. Med drugim je tudi eden redkih, če ne edini, ki je iz replike piščali iz Divjih Bab izvabil zvok. No, z omenjeno repliko se je tudi tedaj mudil tukaj v Peklu, da vidi moje odkritje. Pri tretjem slapu je zlezel v vodo in šel na nasprotni breg, kjer je na omenjeno repliko piščali zaigral melodijo. Med igranjem in opazovanjem te ravno odrezane skale in okolice se mu je porodilo, da je vrh skale morala biti tam še ena malo manjša ležeča skala. Zaključil je, da to ni nič drugega kot vrh ali glava oltarja.«

Tročan, ki ga je Kebe našel pri tretjem slapu

Ravno odrezana skala, ki še vedno trdno stoji na obrežju.

Hmmm...

Priznam, da so mi te staroverske kulture tuje in da o megalitskih najdbah ne vem veliko, ali skoraj nič. Toda mar je res »vsaka« ravno odrezana skala, ki ni nujno, da je sploh odrezana, res oltarna miza? Oporekal sem mu, da je v soteski kar nekaj takih skal, ki imajo prav tako ravne površine. »To še ni vse,« mi pravi. »Pred leti sem poleg svetišča v zemlji našel tročana.« »Tročana?« Pojasni, da gre za kamen trikotne oblike, ki so ga nekoč uporabljali za označbo svetišč. »Tisti, ki so bili s konico zariti v zemljo, nakazujejo na svetišče vodnega božanstva, kar se tukaj v Peklu popolnoma sklada z mojo teorijo.« Kasneje mi je v pisarno prinesel »tročana«: debel trikoten kamen s stranicami okoli 15 cm in debeline dobrih 5 cm.
Hmm, priznam, da ne vem kaj naj porečem. Slučajno »pravilno« lomljene skale ali sledovi megalitskih kultur? Kakorkoli, odločitev je vaša. Primerjajte zapisano z videno na terenu. Nenazadnje vam bo sprehod do tretjega slapu dobro del – pa seveda ne v supergicah!

Gašper Tominc