Šentjošt iz ljubezni do morja

Šentjošt, 17. maj – Jadralni klub Šentjošt je ob godovanju sv. Jošta, priprošnjika za srečno plovbo, povabil v domačo cerkev na sveto mašo, po kateri je sledil blagoslov na novo zasajene lipe. Večer se je sklenil z odprtjem gostujoče razstave v Možinetovi hiši o potovanju pomorščakov na Daljni Vzhod v času Avstro-Ogrske države.

Šentjoški jadralni klub letos praznuje 25. obletnico obstoja, kar je obeležil na poseben način. Po maši, ki jo je za srečno plovbo daroval Franci Klopčič, je na prostoru med obema cerkvama potekal blagoslov na novo zasajene lipe iz Koširjevega gozda. Prvotna lipa je bila posajena 1888 ob 40. obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa. Tedaj so, tako pravi članek v tedanjem časopisu, pripravili slavolok s cesarjevo podobo, streljali z možnarji, glasbeno podlago je dajala vrhniška godba, na koncu pa so se poveselili v Možinetovi hiši sredi vasi. Lipa se je pred leti posušila, zato so pred časom zasadili novo, ta večer pa je doživela še blagoslov.

Kot pred približno stoštiridesetimi leti je bila tudi tokrat na prizorišču godba – Godba Dobrova – Polhov Gradec, ki je zbrane s prizorišča blagoslova lipe popeljala do streljal oddaljene Možinetove hiše, kjer je bila gostujoča razstava piranskega pomorskega muzeja. Razstavo z naslovom »Čez morje na nepoznani Daljni vzhod: Potovanje pomorščakov v Vzhodno Azijo v obdobju Avstrije in Avstro-Ogrske« je pripravila Bogdana Marinac iz Pomorskega muzeja Piran. Na ogled je bilo veliko fotografskega materiala, verjetno pa so največ pozornosti pritegnili »resnični« predmeti z Daljnega Vzhoda, ki jih je s tedanjih plovb (1808-10) prinesel Alojz Tepina – ded Petra Keršiča, predsednika jadralnega kluba. Razstavo so odprli Lovro Šturm, nekdanji pravosodni minister, katerega ded je bil tudi pomorščak in je sodeloval v odpravah na Daljni Vzhod, ter Jožica Koman in Marinka Tepina, hčeri omenjenega Tepine. Zbrane je nagovoril tudi župan Franci Setnikar, ki je izrazil občudovanje nad pogumnostjo tedanjih mož in izrazil besede pohvale jadralnemu društvu, ki neguje spomin na ta dejanja. Po ogledu razstave je sledilo še družabno srečanje – tako kot se je to zgodilo pred približno 140 leti.