Mejice in kilometri izsuševalnih kanalov pričajo o poplavni ravnici, katere utrip določa voda. Ključni element Ljubljanskega barja je tako voda, tako površinska kot podzemna. Če obilici vode na Barju prištejemo še kompleksno sestavo tal, ugotovimo, da predstavlja Ljubljansko barje območje, v katerega je potrebno posegati skrajno premišljeno in usklajeno. Tega so se ljudje na Barju nekoč zelo dobro zavedali. Že ledinska imena Ljubljanskega barja nam pričajo o odličnem poznavanju karakteristik posameznih območjih Barja. Bolj mokrotni deli Barja tako nosijo imena kot so: Mah, Mašič, Morost, Blato… med tem ko so bolj trdinski deli poimenovani z imeni: Peščenke, Trdine, Zornice, Senožeti… Travniki, na katerih se poplavne vode zadržujejo najdlje so iz vidika kmetovanja manj produktivna, iz vidika pestrosti vrst, tako živalskih kot rastlinskih pa prav ta območja predstavljajo najbolj dragocene dele Ljubljanskega barja. V želji po ohranitvi teh območij je bilo Ljubljansko barje leta 2008 zavarovano kot Krajinski park Ljubljansko barje.
Krajinski park Ljubljansko barje je eno največjih mokrišč v JV delu Evrope in Sredozemlja. Upravljanje s tem območjem je izredno zahtevno, saj je potrebno upoštevati celo vrsto sektorskih upravljavskih načrtov (vode, narava, kmetijstvo, lov, ribolov, prostor itd.). Zaradi tega je bilo to območje izbrano za izvajanje pilotne aktivnosti, katere namen je ohranitev biotske raznovrstnosti in ustreznega vodnega režima na barjanskih travnikih. Pomemben korak pri aktivnosti je identificiranje različnih deležnikov (npr. javni organi, strokovnjaki raznih univerz, predstavniki civilne družbe, zasebna podjetja, ki delujejo na območju parka, lastniki zemljišč), ki imajo posreden ali neposreden vpliv na območje Krajinskega parka Ljubljansko barje. Cilj aktivnosti je zbrati čim večje število deležnikov, ki bi aktivno sodelovali pri procesu upravljanja v Krajinskem parku Ljubljansko barje in s tem pripomogli k širjenju okolju prijaznih vedenj in dobre prakse.
26. septembra je bila na Igu izvedena prva delavnica z deležniki v okviru projekta Wetnet - Usklajeno upravljanje in povezovanje sredozemskih mokrišč, ki poteka v okviru progama Interreg Mediteran in je financiran s strani Evropskega regionalnega sklada. Delavnice, ki smo jo organizirali Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ter Krajinski park Ljubljansko barje, kot pridruženi partner v projektu, se je udeležilo 42 deležnikov z različnih sektorjev. Udeležili so se je predstavniki akademske sfere, nevladnih organizacij, javnega in zasebnega sektorja. Prvi del delavnice je bil namenjen predstavitvi projekta samega in predstavitvi ideje sporazuma o mokriščih. Nato so sledile predstavitve treh strokovnjakov s področja vodarstva, biologije in kmetijstva, ki so pripravili strokovna mnenja z vidika omenjenih treh področij za vzdrževanje biotske raznovrstnosti in vodnega režima mokrišča Ljubljansko barje.
Po uvodnih predstavitvah je sledila diskusija o problematikah, ki jih deležniki zaznavajo na pilotnem območju. Izluščenih je bilo kar nekaj problematik, od problematike zmanjšanja biotske raznovrstnosti, problematike poplav, pobud po conaciji Ljubljanskega barja, po smotrnejšem urejanju jarkov… Prav slednja problematika se je izkazala kot ena izmed najbolj perečih, zato se bomo v nadaljevanju usmerili predvsem v iskanje rešitev za smotrnejše in učinkovitejše upravljanje z jarki na območju Ljubljanskega barja.
Vse, ki vas zgoraj opisana tematika zanima lepo vabimo na naslednjo delavnico, ki bo 23. januarja 2019 ob 13.00 v centru Ig, sejna soba, 3. nadstropje, Banija 4, na Igu.
Za več informacij kontaktirajte: Aleš Smrekar, e-mail: ales.smrekar@zrc-sazu.si
