Naš 1. šolski dan je bil 3. september 1948. Tega dne se nas je v šoli zbralo 64 deklic in dečkov. Razporedili so nas v dva razreda: 1. A je sprejela razredničarka Emilija Pirnat, 1. B pa razredničarka Vera Perdan. Ko smo končali šolanje v Borovnici, so se naše poti razšle, srečevali smo se bolj ali manj poredko. Tako smo se organizirano prvič zbrali za 50-letnico. Prišlo nas je 38, dva sošolca tudi iz Nemčije. Potem smo se srečali še večkrat, leta 2001 je bila z nami tudi razredničarka Vera Perdan. Srečanje z njo je bilo prisrčno in ganljivo. Njen nagovor nam je vsem segel do srca. Med drugim je povedala: »Ostanite dobri z vsemi ljudmi. Pripovedujte svojo resnico, prisluhnite pa tudi drugim, kajti vsakdo ima svojo zgodbo. Imejte se radi, veselite se življenja.«
Letos smo se 3. septembra zbrali v gostišču Godec. Najprej smo odšli na pokopališče. Ob grobovih naših pokojnih sošolk in sošolcev smo za trenutek postali v globoki tišini in položili nageljčke z napisom. Naše praznovanje smo začeli malo drugače, kot je to v navadi (ne s hrano in pijačo!). Ker je bil tudi letos 1. šolski dan prav 3. septembra, smo med nas povabili prvošolčka Kajo in Dina, da bi povedala, kakšen je bil njun 1. šolski dan. Prvi »intervju« z njima je opravila Metka Pristavec Repar. Odgovarjala sta pogumno in sproščeno in povedala, da okrog vratu nosita odsevno rutico. Za malico so vsem prvošolcem postregli rogljiček in sok. Njun nastop so popestrili še starejši šolarji. Gal je zaigral na harmoniko, Lara in Matic pa sta nastopila kot prava recitatorja. Vse nastopajoče in njihovo mentorico smo nagradili z velikim aplavzom in jih tudi pogostili.
Bili smo prijetno presenečeni, da nas je prišel pozdravit gospod ravnatelj Daniel Horvat. Skupaj smo nazdravili in stekel je sproščen pogovor o tem in onem, največ seveda o šoli, učencih, učiteljih. Naj povemo še to, da je prav tega dne praznovala rojstni dan naša sošolka Marjanca. Sošolec Tone ji je izročil šopek in skupaj smo zapeli tisto znano VSE NAJBOLJŠE. Druženje smo nadaljevali ob dobri hrani in pijači. Spominov na dogodke iz 1. razreda ni in ni zmanjkalo. Še malo, pa bi se 3. september prevesil v nov dan. Ob razhodu smo se veseli in zadovoljni pozdravljali in sklenili, da se bomo od sedaj naprej srečevali vsako leto.
Pripravljalni odbor
