Logo MojaObčina.si
JUTRI
18°C
8°C
SOB.
25°C
7°C
Oceni objavo

Kot v časih naših dedkov in babic

V petek, 11. 1. 2019, so se tisti učenci od 4.-7 razreda OŠ Horjul, ki so najzvestejši obiskovalci knjižnice, ob 18h zbrali v šolski knjižnici, da bi preživeli večer, kot so ga preživljali naši dedki in babice. Lani smo praznovali leto obujanja kulturne dediščine, zato je prav, da se spomnimo, kaj dobrega so nam zapustili naši predniki. Poleg tega so se mi nekateri učenci že večkrat potožili, da doma s starši velikokrat preživljajo večere tako, da preganjajo dolgčas vsak pred svojim ekranom.

Včasih so ljudje ob večerih skupaj delali, ustvarjali, pojedli večerjo in si pripovedovali zgodbe – izmišljene ali resnične, domače ali pa tiste, ki so jih slišali v sosednji vasi. Tudi mi smo tokrat večer preživeli podobno.

Pri vhodu v knjižnico sem otrokom za dobrodošlico, kot je bila včasih navada, ponudila koščke kruha v peharju.

Predstavila sem jim različne tehnike izdelovanja oblek in pokazala nekaj vezenih, tkanih, kvačkanih in polstenih oblačil – izdelkov mojih prednic. Učenci so nato s tehniko vezenja na pripravljene lesene ploščice izvezli različne vzorce in si za spomin na noč v knjižnici naredili obeske za ključe. Posebej samostojni in hitri so bili pri tem delu fantje.

Večerjo smo si skuhali v gospodinjski učilnici, kar je bilo učencem zelo všeč. Kuhali smo sladki mlečni močnik, narastek iz prosene kaše s suhimi slivami, za sladico pa še čežano z jabolki. Absolutni zmagovalec med jedmi je bil mlečni močnik in vsi smo se strinjali, da bi se ta stara jed, ki je bila poleg kaše najbolj razširjena jed večinskega mestnega in podeželskega prebivalstva do začetka oziroma sredine 20. stoletja, lahko večkrat znašla na naših jedilnikih. Ker je bil zelo nasiten, smo si proseno kašo pustili za zajtrk.

Po pospravljanju kuhinje smo večer seveda še podaljšali. Ko so bili že varno zaviti v spalne vreče, sem učencem povedala zgodbo o uspešno zglajenem prepiru med možem in ženo, prebrala še eno pravljico, potem pa so prvi učenci že počasi zaspali. Nekaj jih je še uživalo v samostojnem branju, kmalu pa je tudi te vzela noč v knjižnici, ki je bila seveda kratka, a čisto posebna. Ne zgodi se prav pogosto, da človek hodi z naglavno lučko po šoli sredi noči in potem zaspi med knjigami…

Ta »starinski« večer nam je bil zelo všeč, nekateri pa imaj(m)o že nove ideje, kako preživeti naslednjo noč v knjižnici.                                                                                                                                                                    Z učenci sva se družili Polona Končar in Natalija Kogovšek

Oglejte si tudi