Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

ŽIVAHNO IN POLEMIČNO O KOLESARSKI POVEZAVI BOROVNICA–PAKO

V nabito polni garaži oz. dvorani gasilskega doma na Bregu pri Borovnici je 19. junija med 17.00 in 19.00 potekala predstavitev projekta Kolesarska povezava Borovnica–Pako. Za izgradnjo omenjene povezave, katere vrednost je po grobih ocenah v dokumentu identifikacije investicijskega projekta ocenjena na 970.000 evrov, si je Občina Borovnica v okviru dogovora za razvoj Ljubljanske urbane regije zagotovila 622.050 evrov nepovratnih kohezijskih sredstev EU in RS. Ta sredstva bo občina lahko črpala le, če do konca septembra 2020 odda vso potrebno ter s strani za to pooblaščenih služb recenzirano projektno dokumentacijo s soglasji soglasodajalcev, med katerimi so tudi JP KPV, ARSO, Direkcija za vode RS, Telekom, Zavod za varstvo narave RS in SŽ.
 

Polega tega mora občina do takrat dokazati da je lastnica oziroma ima služnost na vseh za projekt potrebnih zemljiščih. Vse to je še toliko bolj zahtevno, ker povezave ni mogoče zgraditi brez predhodne oz. sočasne rekonstrukcije ceste ter nujno potrebne obnove vodovoda, kar sta sicer finančno ločena projekta. Prvi je breme Direkcija za infrastrukturo RS (DRSI), s katero je občina že sklenila dogovor o sodelovanju, v pripravi pa je pogodba, drugi pa izključno breme občine.


NAČRTOVAN NEKOLIKO SPREMENJEN POTEK KOLESARSKE POVEZAVE


V uvodu je potek povezave predstavil Pavel Mlaker iz podjetja IB-KOM, ki poleg omenjene kolesarske povezave v Sloveniji projektira tudi več drugih. Po spremembah, ki jih je občina vložila konec maja in so posledica pogojev, ki so jih postavili soglasodajavci, ocene zahtevnosti gradnje posameznih odsekov ter razpoložljivih sredstev, tako same občine kot tudi DRSI, se bo kolesarska povezava začela pri železniški postaji Borovnica in se predvidoma končala na Pakem pri hišni številki 33. V kolikor pa bo mogoče pridobiti dovoljenje tudi za gradnjo na II. varstvenem področju Krajinskega parka Ljubljansko barje, pa se bo podaljšala še za okoli 400 m, do Pako hišna št. 4. Čeprav je bila prvotno predvidena izgradnja kolesarske povezave vse do meje z Občino Brezovica, pa se na zadnjem ovinku pojavljajo preveliki izzivi glede zajemanja in odvajanja podzemskih kraških voda ter usklajevanja oz. soglasij s pristojnimi za posega na območje železniškega koridorja. Prvotno je bilo tudi predvideno, da se bo kolesarska povezava začela na Molkovem trgu, vendar bi lahko zaradi predvidene gradnje trgovskega centra Mercator na Mejačevi ulici prišlo do situacije, da na Mejačevi ulici ne bi bilo mogoče pravočasno vzpostaviti kolesarske povezave, ki bi ustrezala vsem varnostnim zahtevam.


Od mostu pri železniški postaji do Ulice bratov Debevc bo povezava potekala po desnem bregu Borovniščice kot makadamska kolesarska pot s protiprašno zaščito, po kateri bodo imeli dostop tudi lastniki zemljišč. Po križišču Ulice bratov Debevec z regionalno cesto bo izvedeno varno prečkanje oz. prehod za kolesarje in pešce. V smeri proti Bregu bo vse do križišča s cesto Pod Goro kolesarska povezava potekala po desni strani na nivoju cestišča kot kolesarski pas skupne širine 1,75 m, v nadaljevanju pa na odseku do odcepa pod železniško progo v naselju Breg kot povozni oz. pomožni kolesarski pas skupne širine 1,12 m, naprej pa do drugega podvoza pod železniško progo, kjer bo izveden tudi prehod za kolesarje in pešce, pa kot kolesarski pas skupne širine 1,37 m. Do Pako 33 bo potem na desni strani cestišča izvedena nivojsko ločena kolesarska steza, ki bo skupaj z varnostnim odmikom široka 1,75 m. V obratni smeri, torej proti Borovnici, pa bo od Pako 4. oz. Pako 33 do podhoda pod železniško progo za Pako oz. odcepa makadamske ceste za barje povezava potekala v obliki kolesarskega pasu skupne širine 1,75 m, od tam do drugega podvoza pri rekonstruiranem križišču za odcep za gasilski dom Breg kot nivojsko ločena kolesarska steza skupne širine 1,75 m, potem pa ob pločniku kot povozni kolesarski pas skupne širine 1,12 m do vstopne ceste v območje novega OPPN, od tu dalje do konca naselja Breg pa ponovno kot nivojsko ločena kolesarska steza skupne širine 1,75 m, od konca naselja do prehoda čez regionalno cesto pred križiščem z Ulico bratov Debevec pa kot 1,5 m široka kolesarska steza na nivoju cestišča z 1 m varnostnim in ozelenjenim pasom.


Izvedba kolesarske povezave ob regionalni cesti R3 642 pa je mogoča le ob njeni sočasni ali predhodni rekonstrukciji
, za kar mora DRSI pravočasno zagotoviti sredstva. Ker se je obseg načrtovanja kolesarskih površin, ki naj bi bile na oz. ob državnih cestah zgrajene do konca sedanje finančne perspektive, se pravi do konca leta 2021, zelo povečal, DRSI sama nima dovolj kadrov niti za načrtovanje potrebne rekonstrukcije cest niti za izvedbo postopkov pridobivanja služnosti oz. odkupa zemljišč.

Tako je občini prepuščeno projektiranje same kolesarske povezave kot tudi same rekonstrukcije regionalne ceste, prav tako pa tudi vodovoda.   Predstavitev povezave oz. njenega poteka in prečnih profilov si lahko ogledate v prilogi spodaj.


OPOZORILA GLEDE VISOKIH HITROSTI NA »BREŽANKI« TER POMISLEKI GLEDE VARNOSTI PEŠCEV NA KOLESARSKI STEZI


V razpravi, ki je sledila so nekateri občani zlasti izpostavili skrb za varnost pešcev ter izziv umiritve hitrosti motornega prometa skozi obe naselji, kjer je bilo v prometnih nesrečah skupaj že 11 smrtnih žrtev. Kar se tiče varnosti pešcev so bili podani pomisleki, da načrtovana kolesarska steza, ki bo skladno z zakonodajo omogočala uporabo tudi pešcem, ne bo zagotovila varnosti slednjih. Le te naj bi ogrožali rekreacijski kolesarji, ki predvsem ob koncih tedna v večjih skupinah in hitro kolesarijo po regionalni cesti med Podpečjo in Vrhniko. Skladno z zakonodajo so v primeru, da obstaja kolesarska steza vsi kolesarji dolžni voziti po njej, pred pešci pa imajo na njej kolesarji prednost, v koliko ni označena kot skupna površina za kolesarje in pešce.


Na omenjene pomisleke je poleg projektanta odgovoril tudi vodja sektorja za investicije v cesta na DRSI Tomaž Willenpart, ki je izpostavil, da so kolesarske povezave v okviru Dogovorov za razvoj regij namenjene v prvi vrsti za dneve migracije lokalnih prebivalcev na delo in po opravkih ter zasnovane tako, da jih tam, kjer ni velike gostote poselitve, varno uporabljajo tudi pešci. Na njih je po zakonu dovoljeno voziti največ 25 km/h, projektirana širina ne omogoča vožnje vštric dveh ali več kolesarjev, obenem pa je dovolj široka, da se lahko srečata kolesar in pešec. Ker so sredstva EU namenjena samo za izgradnjo kolesarskih povezav, bo sicer kolesarske steze šele pet let po izgradnji mogoče označiti kot skupne površine za kolesarje in pešce, na katerih imajo pešci tudi formalno prednost pred kolesarji. Ne glede na zakonska določila pa praksa po Sloveniji in tujini kaže, da se »divjaki na kolesih« izogibajo enosmernih kolesarskih povezav, ki potekajo preko številnih uvozov do hiš oz. parcel, saj na njih ni mogoče varno kolesariti z večjim hitrostmi. Tako ne glede na zakonske obveze raje vozijo po cestišču. Problemi konfliktov med pešci in kolesarji se pojavljajo predvsem v mestnih središčih, veliko manj pa na skupnih površinah na podeželju. Idealno bi sicer bilo imeti ločen pločnik in kolesarsko stezo na vsaki strani cestišča, vendar to ni le bistveno dražje, temveč zahteva tudi več prostora, kar pomeni tudi večje posege na zasebna zemljišča, če seveda prostorske možnosti sploh so. V zvezi s pomislekom, da bo širša in obnovljena cesta omogočala še večje hitrosti ter s tem zmanjšala varnost v naselju, pa je predlagal, da se ob vstopu v obe naselji z vsake strani izvede hitrostna ovira v obliki šikane oz. vmesnega otoka sredi cestišča. Slaba kakovost vozišča sama po sebi ne umirja prometa, temveč pomeni dodatna tveganja, večjo izpostavljenost hrupu ter večje poškodbe na vozilih.


V kolikor bi se občina zaradi pomislekov glede varnosti pešcev odločila, da ne bo gradila kolesarske povezaveDRSI do konca sedanje finančne perspektive ne more zagotoviti sredstev za prav tako nujno rekonstrukcijo ceste ob izgradnji pločnika. Tudi DRSI namreč sledi cilju, da se počrpa čim več evropskih sredstev, ta pa so sedaj namenjena izgradnji kolesarskih povezav za dnevno mobilnost. Zato vsaj do konca leta 2021 ne bodo na voljo sredstva za rekonstrukcijo cest v primeru izgradnje pločnikov, kjer bi lahko promet pešcev zagotovili tudi na kolesarskih stezah. Predstavitev g. Willenparta, ki je sicer zaradi s prometno gnečo povzročene zamude na sami predstavitvi ni podal, si lahko ogledate v prilogi.


ŽUPAN PREDLAGAL VKLJUČTEV UKREPOV ZA UMIRANJE PROMETA IN IZDELAVO IDEJNE ZASNOVE POVEZAVE Z LOČENIMI POVRŠINAMI ZA PEŠCE


Ker je manjša skupina krajanov kljub tem pojasnilom še vedno vztrajala, da je potrebno zagotoviti večjo varnost pešcem, je ob koncu župan Bojan Čebela predlagal, da se izdela tudi idejna varianta z ločeno povezavo za kolesarje in pešce, ki bo podala tudi grobo oceno dodatnih posegov v prostor oz. zahtev po odkupih zemljišč ter seveda stroškov. Poleg tega naj projektant pri obeh variantah vključi tudi ukrepe umirjanja prometa, tako fizične, kot ukrepe zmanjšanja najvišje dovoljenje hitrosti na najbolj kritičnih mestih.


V mesecu
 dni bo občinska uprava na podlagi primerjav obeh variant z vidika stroškov in časovnih rokov sprejela ustrezno odločitev ter potem pozvala lastnike zemljišč k sklenitvi pogodb o odkupu zemljišč za širitev ceste ter gradnjo kolesarske povezave in (morebitnega) pločnika. V tem trenutku zaradi administrativnih nejasnosti še ni jasno ali bo šlo za enotne ali ločene pogodbe. Vsi tisti, ki že pred tem želijo preveriti kako oz. v kakšnem obsegu sedanj predstavljena varianta posega na njihovo zemljišče ter kako so projektirani dovozi do njihovih hiš oz. parcel, pa naj to sporočijo koordinatorju projekta izgradnje kolesarske povezave na občini Andreju Klemencu v času uradnih ur po telefonu na 01 750 74 68 ali preko e-pošte na: andrej.klemenc@borovnica.si. Ta bo organiziral predstavitve za posamezne lastnike tako, da bo to kar najbolj časovno optimalno z vidika projektanta, ki bo na njih navzoč.


Razprava je po eni strani pokazala, da odločanje na eni strani obremenjuje dolga zgodovina varnostno neustrezne prometne povezave ter kršitev prometnih pravil s strani močnejših udeležencev, po drugi strani pa mestoma tudi pretirana skepsa v sposobnost stroke, da zagotovi optimalne rešitve med prostorskimi in finančnimi možnostmi ter zahtevami po varnosti vseh udeležencev v prometu. Na primer – podana so bila opozorila na to, da so robniki na mostu regionalke čez Borovniščico za kolesarje previsoki in zaradi tega nevarni in jih je potrebno znižati. Vendar so bila podana brez poznavanja zakonodaje, ki na mostovih zaradi zožitev prometnih površin in varnostnih con zahteva tako visoke robove zaradi varovanja pešcev pred naletom vozil.


Komunikacija strahu
 glede neustreznosti predlaganih rešitev z vidika prometne varnosti je vedno avtentična, saj je vsak od nas v prometu že kdaj videl ali celo doživel situacijo, ko je ogroženo (človeško) življenje. Zato lahko pritegne simpatije številnih. Vendar ni upravičeno, da se jo zlorablja za vnaprejšnje izpodbijanje dobronamernosti in/ali ustreznosti katerih koli strokovnih razlag in pojasnil.


V življenju rešitev, ki bi idealno zadovoljile interese vseh, seveda ni in kompromisi so nujni. Verjamemo, da nam bo ob upoštevanju pripomb tistih občanov, ki si želijo čim prejšnjega izboljšanja sedanjega stanja in so pripravljeni na razumen kompromis, v mesecu dni najti takšne rešitve, ki bodo časovno in finančno izvedljive ter sprejemljive za veliko večino prebivalcev, predvsem seveda (potencialnih) kolesarjev in pešcev iz naše občine.

Oglejte si tudi