Konzervatorski načrt predvideva, da je treba ob večji obnovi vse objekte uskladiti z enotnim videzom in odstraniti vse pridobitve civilizacije. Tako na tem območju odpadejo zbiralniki sončne energije, satelitski krožniki, klimatske naprave, balkoni in mansarde. Tudi okna naj bi imela polkna s srčki ali križi … Ne vem pa, zakaj dopuščajo kritino bobrovec, saj vsi vemo, da so bila tedaj poslopja po večini krita s slamo z barja, pa tudi promet s sodobnimi vozili se dovoljuje, ko vsi vemo, so tedaj vozile le konjske vprege. Če bi v načrt zapisali še ta dva pogoja, bi se rešili gostega prometa skozi vas, hiše pa bi kmalu vzel rdeči petelin in bi rešili še stihijsko pozidavo.
Na drugi strani razmišljam, kakšne dobrobiti prinaša taka ureditev. Dejstvo je namreč, da se bodo stroški kakršnekoli obnove objektov na tem območju močno podražili, posledično objektov ne bo obnavljal nihče ali pa bo morala občina vlagati svoja sredstva še za ureditev zasebnih objektov. Vsekakor je ena od pozitivnih strani enoten in urejen videz kraja. A zakaj ravno taka starinska ureditev? Ali pričakujemo, da bodo v Borovnico trle trume turistov? Jo želimo spremeniti v kako gorsko vasico po zgledu Avstrijcev? Bomo snemali kak star film po zgledu Dubrovnika? Mogoče bi bilo bolje, da se odločimo za bolj sodobno ureditev kraja, v njem pa ohranimo že sedaj zaščitene objekte in raje te uredimo in bodo ti prispevali k staremu videzu kraja. To bi bilo veliko bolje in tudi uresničljivo.
In kaj je v tem starem vaškem jedru takega, kar je treba zaščititi? Z izjemo nekaj starih poslopij, ki so že sedaj del zaščitene stavbne dediščine, so vse hiše po večini mlajše od 100 let. Če torej želimo poenotiti videz kraja, bi lahko starejše hiše prilagodili novejšim in ne obratno. Tako bi cilj enotnega videza dosegli hitreje in z manj truda oziroma denarja. Kje pa piše, da sodobna arhitektura ni lepa?
Zanimivo je tudi dejstvo, so iz tega izvzeta poslopja šole, vrtca. Seveda se občina zaveda stroškov in omejitev pri taki striktni zaščiti kraja in je skrbno iz načrta izvzela šolo in vrtec ter parcele za njuno širitev. Modro, a zakaj ne bi ohranili tudi stare vaške šole? Poleg gostilne Godec je bila najbolj markantna stavba v tistih časih in bi dodala zelo veliko k celovitemu, starinskemu videzu kraja.
Konzervatorski načrt je naletel na nasprotovanje skoraj vseh lastnikov nepremičnin na tem območju. Zato je na mestu tudi vprašanje, zakaj siliti ljudi v nekaj, česar si ne želijo? Zakaj postavljati omejitve, če te ne prinašajo dodane vrednosti tistim, ki živijo na tem območju? Vprašati se moramo pa tudi, ali je občina tu zato, da nas zavira in omejuje, ali zato, da nam pomaga in z nami gradi boljši jutri. Mogoče pa bi bila to tema za naslednjo shemo javnih obravnav in debat, ne pa, kako zatreti napredek in pridobitve civilizacije.
Pa bi šlo drugače? Seveda bi šlo. Za začetek bi besedo staro nadomestili s kakšno drugo, projekt pa zasnovali sodobno in okolju prijazno. Omejitve bi nadomestili s priporočili ter s spodbudami motivirali lastnike nepremičnin, da polepšajo ta del vasi. Predpisali bi ekološko gradnjo, obnovljive vire energije pa zapisali kot edino možno obliko ogrevanja. Tako bi lahko govorili o Vaškem jedru 2025 in ne o vrnitvi v preživete čase, ko za naš kraj ni slišal še nihče. Vsekakor menim, da je treba nekaj storiti glede ureditve tega območja, a zakaj bi ga postavili ravno v leta pred velikim požarom in pred gradnjo Borovniškega viadukta, naše največje znamenitosti, če pa vsi vemo, da se je takrat Borovnica šele prebudila in začela razvijati?
P. S.: Bistvo članka NI iskanje igle v kopici sena, pač pa na malo drugačen način napisati, da je bistvo urejanja prostora v tem, da se ljudje v njem dobro počutijo in jih taki akti ne ovirajo pri vsakdanjem delu.
Igor Trček
