Ptičja gripa oziroma visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N1 se je tudi letos pojavila pri prostoživečih pticah (labod grbec, divja gos, rečni galeb, velika bela čaplja, siva gos, rumenonogi galeb, mlakarica) v Sloveniji. V prvem delu leta se je širila predvsem na severovzhodnem delu Slovenije, od oktobra dalje pa se širi tudi v osrednjem delu. Na Ljubljanskem barju je bilo letos zabeleženih devet primerov okuženih prostoživečih ptic (labodi grbci in raca mlakarica) na ribniku v Bistri, na reki Ljubljanici ter na reki Iščici.
Ptičja gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Gre za podtip virusa, ki je razširjen po Evropi, tako pri prostoživečih pticah (predvsem vodnih), kot pri perutnini in pticah v ujetništvu. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom. Bolezen je prisotna tudi v vseh sosednjih državah, zato je ključnega pomena dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov. Virus visoko patogene aviarne influence A(H5N1), ki se pojavlja pri prostoživečih pticah in perutnini v Evropi, ne predstavlja resne nevarnosti za ljudi. Kljub temu pa je potrebna previdnost pri morebitnem stiku z okuženimi prostoživečimi pticami in okuženo perutnino.
Klinični znaki ptičje gripe so vidni pri perutnini, pri prostoživečih pticah pa to ni pravilo. Najznačilnejši klinični znaki bolezni so: ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje in izcedek iz nosnic ter edem podkožja. Opazen je močan padec nesnosti. Iztrebki so tekoči in zeleno ali belo obarvani. Koža na področju glave in nog je modrikasto obarvana. Pojavijo se tudi živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti). Prostoživeče ptice lahko prenašajo virus aviarne influence, ne da bi kazale klinične znake bolezni, zato predstavljajo stiki s temi pticami visoko tveganje za prenos bolezni na perutnino. Priporočila za zmanjšanje tveganja prenosa virusa s prostoživečih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu:
 • perutnino in ptice v ujetništvu gojite na prostem tako, da živali zaščitite pred stikom s prostoživečimi pticami (na primer z mrežami ali strehami), ali jih imejte v ograjenem prostoru ter oskrbujte s krmo in vodo v zaprtih prostorih;
 • na vodnih zajetjih na prostem, do katerih dostopajo vaše živali, preprečite dostop prostoživečim vodnim pticam;
 • vodo za napajanje iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, pred uporabo obdelajte s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (na primer prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
 • nepooblaščenih oseb ne spuščajte v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevajte ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in podobno);
 • na prireditvah, sejmih, razstavah oziroma drugih zbiranjih perutnine ali ptic v ujetništvu izvajajte biovarnostne ukrepe. Priporočila za vse, ki prihajajo v stik s prostoživečimi pticami (lovci, ornitologi in drugi):
 • uporaba rokavic za enkratno uporabo in razkuževanje rok pri rokovanju s pticami,
 • namakanje obleke pred pranjem v razkužilu (na primer Ecocid 1 %) za najmanj 15 minut,
 • čiščenje in razkuževanje obutve.
Več informacij o ptičji gripi najdete na: https://www.gov.si/teme/aviarna-influenca/
V primeru, ko naletite na več poginjenih ptic na isti lokaciji oziroma poleg poginjene ptice opazite neobičajno obnašanje pri ostalih pticah (padanje, zavijanje z glavo, težave pri gibanju, zamazano perje okrog kljuna, kloake, bruhanje, krvavitve, otekline na različnih delih telesa, kihanje, smrkanje), se jim ne približujte in takoj obvestite Center za obveščanje 112.

Aleksandra Hari, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Janez Kastelic, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje