Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

Borovničani v Sveti deželi leta 1910

Pred 110 leti, natančneje v času od 2. do 21. septembra 1910, se je na romanje v Sveto deželo odpravila do takrat največja skupina avstroogrskih romarjev. Vabilo je bilo objavljeno v glasilu Domoljub, število oseb pa prilagojeno prostoru na ladji Tirol. Ta je bila zasidrana v Trstu, največjemu pristanišču nekdanje Avstroogrske monarhije. Cene potovanja so bile različne glede na vrsto namestitve na ladji, in sicer – I. razred 450 kron, II. razred 400 kron in III. razred 280 kron. Prijavljali so se ljudje različnih družbenih slojev in poklicev. V načrtu je bilo, da bi šlo na pot 540 romarjev. Do sredine julija se jih je prijavilo le okoli 400. Da bi privabili še manjkajoče potnike so v časniku Domoljub objavili še dodaten oglas »V Jeruzalem«. V ceno je bil vključen prevoz, hrana in prenočišče. Za vsakega romarja so pripravili poseben svilen trak s številko in simbolom svete dežele, pločevinasto čutaro, zemljevid (opis poti od Trsta do Ain Karema – vas JZ od Jeruzalema), seznam romarjev in knjigo Jeruzalemski romar s praktičnimi nasveti. Veljalo je namreč nenapisano pravilo – predno gremo od doma, je treba poskrbeti za red v svoji duši, svoji hiši in svoji torbi. Med 540 romarji je bilo tudi deset Borovničanov (štiri ženske in šest moških). To so bili (zaporedne številke prijav): 3. dr. Anton Prešeren (Borovnica) 64. Helena Oblak (služkinja, Bistra), 158. Ivan Drašler (trgovec, Dol), 161. Jože Drašler (posestnik, Lašče), 228. Jožef  Keržič (posestnik, Borovnica), 229. Anton Drašler (sin posestnika), 261. Cecilija Juvanec (posestnica, Borovnica), 262. Ana Hrovatin (posestnica, Borovnica), 264. Jera Rogelj (posestnica, Niževec), 265. Terezija Mulej (posestnikova hči), kar je bilo za tako majhno faro zelo lepa udeležba.

Po petih dneh plovbe se je ladja zasidrala nedaleč od obale mesta Jaffa, od koder so jih domačini s čolni prepeljali do obale, kjer so imeli zahvalno mašo za srečno pot. Nato so se odpravili na železniško postajo na vlak za Jeruzalem, ki je od Jafe oddaljen okoli 80 kilometrov. Za večino je obisk Svete dežele pomenil tudi prvo srečanje z islamsko in judovsko vero, z drugačnimi ljudmi in njihovimi navadami. Značilno za stari del Jeruzalema je namreč, da imajo tam korenine štiri svetovna verstva. V času bivanja so obiskali več svetih krajev in znamenitosti: cerkev Kristusovega groba, mošejo Al Aksa (prvotno je bila krščanska cerkev), Zid žalovanja, križev pot, Oljsko goro, Betlehem in druge. Za doplačilo se je 170 romarjev v 44 kočijah odpravilo še na ogled svetopisemske reke Jordan in Mrtvega morja, ki leži 423 m pod morsko gladino, v dolžino meri 50 km, v širino pa 15 km. Njegova značilnost je zelo visoka gostota oz. slanost. Reka Jordan, ki edina napaja morje, izvira na Golanskem višavju v Libanonu in po 251 km priteče vanj. 

Romarji so opravili spoved, prejeli sveto obhajilo in dobili potrdilo o obisku. Potrdila so jim podelili v avstrijskem hospicu, podpisal pa jih je sam rektor dr. Martin Ehrlich. V petek, 16. 9. 1910 se je bivanje v Sveti deželi končalo. Z vlakom so se odpeljali nazaj v Jaffo in vkrcali na ladjo. Vtisi so bili nepopisni. Vrnili pa se niso vsi. Nekaj jih je nadaljevalo potovanje, dve romarici sta ostali v Jeruzalemu in se pridružili nunam, eden pa je kupil posestvo in ostal tam. 

Za pomoč pri pripravi tega sestavka se zahvaljujem Janezu Stanovniku iz Ljubljane in Antonu Lenaršiču iz Borovnice, ki sta prispevala slikovno gradivo.

 

Franjo Modrijan

 

 

Oglejte si tudi