POTENCIALIH IN IZZIVIH ZA RAZVOJ KOLESARSTVA NA LJUBLJANSKEM BARJU
Vsi, ki načrtujete kolesarske povezave in o njih odločate, kot tudi vsi tisti, ki po Ljubljanskem barju le navdušeno kolesarite in si želite boljših povezav, ste na dan pred Svetovnim dnevom kolesarjenja, v petek, 2. 6. 2023, med 10.00 in 14.00, lepo vabljeni v Bistro pri Vrhniki, v prostore Tehniškega muzeja Slovenije, na posvet o potencialih in izzivih za razvoj kolesarstva na Ljubljanskem barju. Posvet organizirajo RRA LUR ter LAS Barje sožitje mesta in podeželja in LAS Barje z zaledjem. Udeležba na posvetu je brezplačna. ZA UDELEŽBO NA POSVETU SE JE DO 31. MAJA 2023 POTREBNO PRIJAVITI PREKO E-NASLOVA: andrej.klemenc@borovnica.si.
Ljubljansko barje – več kot le »kolesarski fitnes v naravi«
S svojimi 163 km2 ravnine na obrobju glavnega mesta ter s svojim hribovitim gozdnatim zaledjem ponuja Ljubljansko barje izredne priložnosti za kolesarsko rekreacijo in turizem. A je veliko več kot »fitnes v naravi«. V več kot dveh stoletjih intenzivnega osuševanja se je nekdanje močvirje preobrazilo v mozaično kulturno krajino poplavnih travnikov, pašnikov, njiv, mejic, gozdičkov, nasadov itd. ter številnih naravnih spomenikov. Je prava zakladnica arheoloških najdb in kulturne dediščine, ki priča o večtisočletni poselitvi. In je tudi prometno vozlišče od koder vodijo poti proti Dolenjski, Kočevski, Notranjski, Polhograjskim Dolomitom in Idrijsko - Cerkljanskemu pogorju. V zadnjih letih dobiva zametke sodobne mreže kolesarskih povezav, vendar smo še daleč od sklenjene mreže varne, udobne in privlačne kolesarske infrastrukture ter kakovostnih storitev za kolesarje, kar vse skupaj tvori osnovo za uspešen razvoj tako dnevne kolesarske mobilnosti kot kolesarskega turizma. Na posvetu bomo naredili pregled aktualnega stanja ter izzivov, ki nas čakajo.
Program posveta
10.00–10.15 Uvodni pozdravi: direktorica TMS dr. Barbara Juršič, direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar in direktor KP Ljubljansko barje Janez Kastelic
10.15–10.30 Pregled razvoja kolesarskega omrežja v Ljubljanski urbani regiji – Matej Gojčič, RRA LUR
10.30–10.45 Pregled s kolesom dostopnih naravnih znamenitosti in kulturne dediščine na Ljubljanskem barju – Maša Bratina, KP Ljubljansko barje
10.45–11.00 Naravovarstveni vidiki in omejitve kolesarske infrastrukture na Ljubljanskem barju, Janez Kastelic, KP Ljubljansko barje
11.00–11.20 Glavni izzivi razvoja mreže kolesarskih povezav in storitev za kolesarje na Ljubljanskem barju – Andrej Klemenc, Občina Borovnica in Ljubljanska kolesarska mreža
11.20–11.40 Odmor za kavo
11.40–12.30 Delo v manjših skupinah
Strateški izzivi razvoja kolesarstva na Ljubljanskem barju
(razvoj kolesarske infrastrukture, razvoj kolesarskih turističnih produktov, razvoj in upravljanje sistema kolesarskega obiskovanja Ljubljanskega barja, viri financiranja …)
12.30–13.00 Poročanje rezultatov dela v manjših skupinah in razprava
13.00–14.00 Kosilo v gostilni Bistra
14.00–15.00 Vodeni ogled kolesarske zbirke TMS ali kolesarjenja do brega Ljubljanice do lokacije predvidene brvi za kolesarje in pešce pri Kaminu
Ogled gradnje kolesarske povezave Borovnica–Breg
Pred samim posvetom ste ob 9.00 vabljeni v Borovnico na ogled gradnje kolesarske povezave Borovnica–Breg, ki poteka v sklopu operacije »Barjansko kolesarsko omrežje na območju Občine Borovnica, odsek Borovnica–Breg, ki jo sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Začetek in zaključek ogleda je na železniški postaji oz. P+R Borovnica, dolžina 7,5 km. Kolesarili bomo tudi po opuščeni trasi Južne železnice, ki bi lahko bila sestavni del mreže kolesarskih povezav na Ljubljanskem barju. Možnost nadaljevanja s kolesom do TMS (po makadamski poti – sestavnem delu predvidene kolesarske povezave Bevke – Bistra – Borovnica) – dolžina cca 6,5 km.
Za ogled si je mogoče brezplačno izposoditi električno kolo. Zainteresirane za ogled prosimo, da svoj interes in potrebo po najemu električnega kolesa navedete ob prijavi na posvet.
Prireditev poteka v okviru operacije »Barjansko kolesarsko omrežje na območju Občine Borovnica, odsek Borovnica–Breg«, ki jo je finančno podprl Evropski sklad za regionalni razvoj.
