Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
7°C
SOB.
23°C
7°C
Oceni objavo

Župan Bojan Čebela: V Borovnici se med še ne cedi

Te dni mineva dve leti od lokalnih volitev. Aktualni župan Bojan Čebela županski stolček zaseda drugi mandat, torej je za njim šest let županovanja. Ob tej priložnosti smo ga povabili na malo daljši intervju, da predstavi nekaj njegovih vidnejših projektov, pogled naprej in svoje poglede na stvari, ki jih občani vidimo drugače.

G. župan, dotakniva se najprej aktualnih razmer. Ne moreva mimo korone. Kako smo se kot občani odzvali na celotno situacijo? Katere so tiste stvari, ki bi jih izpostavili?

Pohvaliti moram Župnijsko karitas Borovnica, ki je prevzela zelo zahtevno delo, razvoz zdravil in ostalih dobrin, z Damjano Košir na čelu. Na drugih področjih imamo organizirano oskrbo s hrano, vrtčevska kuhinja deluje. Ne zagotavljamo direktnega razvoza, do zdaj teh potreb še ni bilo. Večjih odstopanj od direktiv sicer nismo zaznali, edino mladina je mogoče malce preveč svobodna in otroci se družijo v prevelikih skupinah. Na to smo opozorili in rezultati so tudi že vidni.
 

Eno splošno oceno, prosim: se je v Borovnici v času županovanja Bojana Čebele začel cediti med?

Daleč od tega. Smo pa stopili na realna tla in začeli s takšnimi potezami, ki niso tradicionalna. Ustvariti moramo administrativne podlage in pri tem smo naredili ogromno. Bližamo se h koncu poplavne in prometne študije in razvojne strategije. Vsa črpanja iz razvoja regij in evropskih skladov zahtevajo neke vnaprej izražene potrebe. Kupili smo ogromno zemljišč. V mojem mandatu smo pokupili več zemljišč, kot v vseh mandatih prej. Kupujemo predvsem tista, ki so vezana na razvoj infrastrukture. V ta namen nam ni žal nobenega evra, če je pripravljenost na obeh straneh, kupca in prodajalca. Tukaj moram pohvaliti ljudi, ki razumejo potrebe in jih praktično skoraj ni potrebno prepričevati. Dobra primera sta cesta v Kote in kolesarska povezava Breg-Pako. Hitro se uskladimo in spustimo na realna tla. 

 

Naštejte mi prosim projekte, na katere ste najbolj ponosni. 

Najbolj sem ponosen na območje Liko. Nihče se ne zaveda, koliko energije sem vložil, da sem s tistega propada in sramotnega območja, ki je bilo zapuščeno in kontaminirano, naredil zdravo jedro razvoja podjetništva. Srečo sem imel, da sem pripeljal kupca, ki je vsega zaupanja vreden, to je Marjan Pišljar, lastnik Metalke Commerce. V tem območju je bilo ogromno zemljišč, ki mejijo na območje šole in omejujejo razvoj centralne dejavnost. Začeli smo s postopkom ureditve tega območja. Najprej smo vso tisto neslavno zapuščino razdelili, tako kot je bilo dokazano s strani sodišča. Ravno tako smo postali lastniki glavne dovozne poti skozi Liko in to iz preprostega razloga. To območje je preveč v centru kraja in hočemo biti deležniki razvoja. Ne moremo ga pustiti samo razvoju gospodarstva, ampak ga moramo uravnotežiti v življenjski prostor. Lepo je videti, da imamo na drugi strani odprte delavnice in da smo iz tistega kaosa v letu in pol naredili vzorno površino. Tudi iz ostalih občin prihajajo novi lastniki, ki kupujejo ali najemajo te prostore. To je res postala zgodba o uspehu na katero sem izredno ponosen. 

 

Marsikaj ostaja odprto, nerazrešeno. Katere stvari so še neuresničene in imajo oranžno ali rdečo luč?

Najbolj me skrbi vodooskrba v Kotih. Čeprav se o tem toliko ne govori, župan plačuje kazni, ker je prevzel vodno pravico od krajanov. Bilo je nevzdržno, ker so te kazni tangirale tudi njih. Praktično iz svojega žepa plačujem kazni, zato sem v ta projekt pristopil dovolj zgodaj, kot alternativni vodni vir za Borovnico. Glede na možnosti, ki jih ponuja Evropska unija, imamo omejitev, da je sofinanciranje vodooskrbe možno šele nad 10.000 PE, tega v Borovnici ne zmoremo. Tudi Vrhnika nam ni hotela iti na roko, da bi naredili alternativni vodni vir za širše območje. Projekt je bil narejen, a so od njega odstopili. Ta megalomanski projekt smo morali takoj racionalizirati in sicer tako, da smo za obstoječo vrtino dobili dovoljenje in imamo pravico črpanja 14 l/s, to zadošča za potrebe Borovnice, a najprej za potrebe Kotov. V prvi fazi želimo omogočiti oskrbo obstoječih vodohranov, saj je vodni vir z Rakitne zaradi prenaseljenosti kontaminiran. Na zahtevo zdravstvene inšpekcije smo zagotovili čiščenje v obeh zajetjih. Žal s kloriranjem, a kontrolirano in senzorično. Zelo si prizadevamo, da čimprej pripeljemo čisto vodo v obstoječe vodohrane. Druga faza je izgradnja centralnega vodohrana v Kotih, tretja pa oskrba Borovnice s to vodo kot alternativnim vodnim virom. Projekt je težak cca. 2,5 milijona evrov. A časa ni več, moramo iti v to. V naslednjem letu bomo izdelali strokovne podlage in prišli do gradbenega dovoljenja, sledi izgradnja primarnega vodovoda do vodohrana Koti. 

 

Nekaj je zastavljen volilni program, toda v praksi je določene zamisli včasih težje uresničiti. Je šlo tako kot ste si zastavili? Kje je največ ovir?

Dejal bom samo to, da je v tem trenutku Borovnica dobesedno ujetnik poplavnih razmer, ki jih narekuje stroka. 

 

Kako ocenjujete sodelovanje z občinskim svetom? 

Kot slabo. Že to, da so mi v prejšnji sestavi leta 2017 zablokirali možnost, da se lahko bolj dinamično odločam pri razporejanju določenih sredstev brez njihove potrditve, je znak, da mi ne zaupajo. Najbolj pa me žalosti to, da nič ne naredijo, da bi bilo zaupanje večje. To je obrabljena užaljenost, da ne pridejo do informacij. Župan je na občini prisoten vsak dan, kar ni jasnega, se lahko dandanes razjasni tudi na daljavo. Sicer je nekaj izjem, ki se prizadevajo in kreativno sodelujejo, je pa veliko pasivnih oz. aktivnih samo pri kampanjskem upiranju na samih sejah. Problem je, ko ena svetniška skupina začne določeno politizacijo problema, brez da bi se poskušalo zadeve rešiti za mizo z županom in občinsko upravo.

 

Kako deluje vaša lista Gibanje dobre volje?

Ni glasovalno telo in nikoli nisem zahteval, da bi bilo. Ima prosto voljo odločanja. Marsikdaj se odloči tako, da tudi mene začudi, a mi je to v ponos. Se zgodi, da kdaj kakšna roka ne glasuje za moj predlog, kar je konec koncev prav in razumljivo. Ta lista Dobre volje ni glasovalni stroj, ampak je dobro sodelujoč svetniški sistem, ki ponuja rešitve. Zdaj smo prvič trčili tudi na strokovnih področjih pri gradnji prizidka osnovne šole. 

 

Poglejmo v občinsko blagajno. Kakšna je njena trenutna kondicija? 

V dveh mandatih smo tisti gibljivi del proračuna, ki je namenjen investicijam, iz 170.000€ povečali na 450.000€. Nihče se ne vpraša od kod. Včasih tudi z neljubimi potezami do občanov. Ampak to je naš edini vir financiranja, ki ga do zdaj nismo imeli, tudi po zgledu z ostalimi občinami. Uvedba NUSZ v Kote - ljudje so to dobro sprejeli. Ko smo izvršili projekt kanalizacije nobenega od svetnikov ni zanimalo, kako je s projektom. Jaz praktično cele noči nisem spal, kako bomo te megalomanske vsote upravičili oz. ali nam bo zadeva ušla iz rok. A projekt je za nami, imamo eno najbolj sodobnih kanalizacij v Sloveniji. Tu se zahvaljujem tudi nekdanjemu direktorju Nučiču, ki je bil res strokovnjak na tem področju. 
 

Pa krediti?

Kredit, ki sem ga nasledil, je bil za izvedbo kanalizacije še kako potreben (cca. 1.900.000 €). Sedaj se približujemo polovici odplačila. A tukaj moram povedati, kar se mi zdi, da meče črno luč na občinski svet. Ob tem, da nam svetniki zavrnejo rebalans zaradi 5,9% odstopanja pri 850.000 € težki investiciji prizidka šole, takoj predstavimo težavo, da imamo reprogramiranje kredita, ki nam prinese 41.000 € manj odhodkov iz naslova servisiranja kredita, ker smo obrestno mero sklatili z 1 % na 0,25 %. To pa so brez besed podprli, a to je projekt polletnega truda naše računovodkinje, da je našla najboljšo rešitev. Pogrešam to vzajemnost, razumevanje, da smo vsi v istem čolnu. Če nisi poznan z vsemi okoliščinami, enostavno ne moreš soditi. Če zmoreš prepoznati vse okoliščine, pa je seveda druga stvar. 

 

Kot vemo, se občinam obeta nekaj več denarja zaradi višje povprečnine, ki jo je zvišala vlada. Kam konkretno bo šel ta denar? 

Smo ena od občin, ki ima podpovprečno slabo socialno sliko. Servisirati moramo visok delež oskrbnin v vrtcih in to nam res povzroča velike stroške. Letno namenjamo 1.444.000 € za nemoteno delovanja zavoda OŠ. Poleg tega mamo tudi 140.000€ stroškov pri plačevanju razlik z zakonsko določenega naslova doplačil do tržnih najemnin. In to samo zaradi ene napake, ki smo jo naredili v preteklosti. Leta 2007, pred nastopom krize, je civilna iniciativa nastopila proti investitorju novega blokovskega naselja s svojimi zahtevami. Namera Stanovanjskega sklada je bila, da gredo vsa načrtovana stanovanja v prodajo mladim družinam. Takratni sistem je deloval na osnovi varčevalne politike za mlade družine. Dialog med investitorjem ter občino je zaradi zahtev CI trajal predolgo in časovno zavlekel postopek OPPN. Z nastopom finančne krize je tudi v Sloveniji posledično zamrla prodaja stanovanj. Večino stanovanj je šlo tako v najem. To pomeni, da smo pri reševanju stanovanjske krize za mlade posledično postali poligon, kamor so se večinoma preselile šibke socialne družine. Določen delež teh gospodinjstev, 60 od 200, je na seznamu od prvega dne odkar so prejeli odločbe o upravičenosti sofinanciranja občine. In to niso samo mlade družine. To je za nas nesprejemljivo in je ponižujoče za vse druge, ki to plačujemo. Nekateri najemnino plačujejo bistveno težje, kot tisti, ki so izkoristili vse vzvode samo, da izpolnjujejo cenzus. Takratna civilna iniciativa je posegla v pogodbo komunalnega opremljanja in izločila parcelo, ki naj bi bila nekoč površina za vrtec. To je avtomatsko vplivalo na količino oz. znesek komunalnega prispevka. Zahtevali so tudi, da se naredi most čez Borovniščico, na nasprotnem bregu pa takrat nismo razpolagali s prostorom. Preveč negativnih vplivov in odločitev je takrat šlo na škodo občine. Smo primer, kako lahko na hitro organiziran odpor, ki ne vidi dolgoročnih posledic, povzroči nepopravljivo škodo. Borovnica zato plačuje visok davek in ga bo še dolgo. 


Med občani je slišati kar nekaj nezadovoljstva z načinom komunikacije z občinsko upravo. Ali gre za netočne informacije, ali za (pre)pozno sporočeno obvestilo in še kaj… Menite, da dovolj dobro in točno komunicirate z občani? 

Če govoriva o kakšnih konkretnih primerih, so gotovo tudi takšni. Kar pa zadeva informiranja, lahko ugotoviva, da informacije še nikoli niso bile tako ažurno sporočene na takšnem nivoju kot so zdaj. Imamo težave z enimi in istimi, ki imajo nemogoče zahteve in jim je vse samoumevno, da je občina tista, ki ima čarobno palico in bo odprla denarnico za vsako njihovo željo in potrebo. Žal so takšni poskusi vedno ob začetku tedna, ko se ljudje doma malo zamislijo in ugotovijo, da bi lahko od občine še kaj dobili ali se jim godi krivica. Včasih moramo imeti jeklene živce, nikogar pa ne žalimo. Vsakemu gremo naproti, dokler mu lahko gremo. Npr. če nekdo hoče, da mu asfaltiramo en kos ceste, pa ta cesta ni občinska, je samoumevno, da tega ne moremo narediti. 
 

Kaj pa zbori občanov? Dobro, vemo, da je to v teh razmerah v živo neizvedljivo, ampak že prej redne prakse pri tem ni bilo.

Zbori občanov so bili izvedeni edino v Kotih. Tam, kjer je sodelovanje občanov maksimalno. Spoštljiv odnos do občine je doma v Kotih, vse ostalo ne šteje nič. Npr. na Dolu in Lazah smo ob investiciji kanalizacije preplastili večino cest. Pa še ni konec, vsak bi rad imel do svojega praga asfalt. Pri pošteni uravnoteženosti razvoja kraja skušam biti čim bolj življenjski in se tudi zavedati, da je center od nas vseh. Ne more nam nekdo s periferije očitati, da preveč v vlagamo v center, kajti tudi on je deležen tega. Gremo v uravnoteženost in to se kaže tudi v opremljenosti, to skušamo čimbolj razpršiti.

 

Dotakniva se zgodbe o knjižnici. To je tema, ki zanima vse. Kje smo in kam gremo pri tem projektu? 

Vsi moji predhodniki so se tega lotili, a premikov ni bilo. Pred kratkim smo bili zelo blizu pri nakupu nekdanje trgovine Jurček, a obenem tako daleč, da smo vztrajali na tem, da je to edinstvena priložnost in odpiramo nov list. Oddali smo novo ponudbo, pri skrbni preučitvi, koliko imamo in koliko se lahko zakreditiramo. Paziti moramo, da z nakupom ne bi vplivali na druge prepotrebne investicije. Strmeti moramo k temu, da z minimalnem vložkom, zagotovimo standardom stroke in končno preselimo knjižnico, župniji pa končno omogočimo razvoj svoje dejavnosti. Župniku Janezu Šilarju se ob tem izredno zahvaljujem za potrpežljivost. Upam, da bomo tokrat uspešni. 

 

Gradnja prizidka šole je v zaključni fazi, pa čeprav naj bi to bila že septembra. Kje se je zalomilo?

Praktično se ni zalomilo nikjer, razen pri odstopanju investicije za 5,9%. Časovni zamik je bila zaradi epidemiološke situacije in pri izvedbi dveh tehničnih sprememb, ki jih od nas zahteva EKO sklad. Zasledujemo namreč najvišji standard - nič energetskih izgub. Izvedba projekta je odvisna od subvencije, ki narekuje uporabo 50% naravnih materialov. Pri sami izvedbi PZI  smo naleteli na težave s statiko, zato je projektant moral izvajalcu ponuditi nadomestne rešitve. Določene spremembe so na ta način podražile gradnjo za cca. 50.000 €. Za odstopanje bi moral občinski svet dati zeleno luč, vendar kljub podrobni analizi gradnje na novembrski seji tega ni storil.

 

Ceste in infrastruktura. Nekaj izboljšav je videti, a dela je še precej. 

To kar zdaj investiramo, je praktično prihranek pri vzdrževanju cest. S preplastitvijo dela Zalarjeve ulice smo naredili velik napredek, v naslednjem letu pa nas čaka še odsek do križišča za Pokojišče. Odsek ceste v Kote je najdražji odsek za vzdrževanje v občini. To je polovica prve faze. Druga faza bo naprej proti delu asfalta, ki je že obnovljen.

 

Pa drugi deli občine?

Vezani so na izgradnjo kolesarske steze in rekonstrukcijo celotnega cestišča od Brega do Borovnice. Planirali smo do Pakega, a žal s 622.000 €, kolikor smo jih dobili v ta namen iz sklada razvoja regij, ne bi prišli skozi, saj se je zadeva zelo zakomplicirala. Že samo to, da se je okoljevarstveno obremenilo ta projekt tako, da smo nepričakovano morali za preživetje žab plačati študijo in spoštovati vse ukrepe v projektu – dobili smo 12 podhodov za žabe. To je projekt obremenilo za dodatnih 200.000€. Že tako nam ga je nujna zamenjava glavne azbestne cevi obremenila za 300.000€. Iz pogajali smo se za toliko manj prehodov, da smo optimizirali ta projekt, a še vedno gre za 200.000€ iz naslova zaščite dvoživk! Potem je še naprej od Brega izvir, kjer je področje človeške ribice. Tam so spet druge zahteve. Če ne bi tukaj prekinili projekta, bi bili še vedno pri pridobivanju soglasij in bi nam ročnost projekta propadla. Zaključek projekta je predviden za leto 2023. 

 

Most na Dražici je bil kar sporen, so potožili krajani Dražice. Kaj je v ozadju vsega dogajanja, zakaj tak spor med vami in občani? 

Če v šali rečem, je to res most vzdihljajev. Tu smo poleg obnove ceste pristopili k sanaciji mostu naknadno. Najprej smo na prošnjo krajanov samo pristopili k asfaltiranju, potem smo sklenili, da jo bomo razširili. Odkupili smo zemljišča, odsek asfaltirali, ugotovili pa smo še, da dobimo po zakonu nekaj sredstev iz člena Zakona o sofinanciranja občin. Malo nesreče je bilo pri tem projektu, a zahteve in pripombe krajanov niso bila na mestu. Mi smo s tem, da smo povečali in ojačali most, nekoliko zožali vodni profil in tudi na priporočila stroke to nevtralizirali s posebnimi krilci, da je hitrost vode večja. Smo na enakem izračunu pretoka kot prej. Par posameznikov se je uprlo občini, ker tega niso spoznali kot napredek. Želeli so dvosmeren most, a to je prezahtevno. Vsi mostovi so enosmerni, mi pa bi za 20 avtomobilov dnevno delali dvosmernega. Potem so bile še pripombe, zakaj tako širok in tako visok pločnik, da most preveč visi… Vse ima pač svojo razlago, ki jo zagovarja stroka. Poskrbeli so tudi za obisk gradbene inšpekcije in ravno tisti, ki imajo največ koristi od rekonstrukcije. Skregali so se tudi z lastnikom zemljišča, saj so zahtevali 30 cm višjo cesto. Zdaj smo, upam, zadevo zaključili. Je pa to v tem območju velik napredek. Praktično je Dražica v primerjavi z ostalimi dobila ogromno. 
 

Turizem. Vaše ocene? Se kaj premika na tem področju? Kakšni so projekti? Ali bo Pekel, za katerega vestno in prostovoljno skrbi Damjan Debevec z občasno ekipo, edina svetla točka turizma naše občine?

Ko smo dobili ponudbo s strani DARS-a za označbo na avtocesti za našo naravno znamenitost, je bil ta predračun 20.000€ in ga je občinski svet v prejšnji sestavi zavrnil z utemeljitvijo, da Pekel že tako ne zmore tega in če bi še ta naval prišel, potem nima smisla. Je potrebna še kakšna druga razlaga? Občina kot taka ne more biti generator turizma, lahko pa je turistično društvo. Ampak turistično društvo pa ni samo Damjan Debevec. Izrekam mu priznanje, ampak, ali lahko pričakujemo od enega turističnega društva, da bo generator turizma v občini? Društvo in sama občina ne moreta kapitalsko podpirati naložb, tudi gostilničar ima svoje omejitve in ambicije. Ja, za vprašati se je. Dokler ne bo investitorja, ki bo tam vlagal in urbaniziral prostor v skladu z našimi pričakovanji, jaz kot župan tukaj več kot toliko izvodov nimam. Razen tega, da spodbujam sobodajalstvo, kjer pa smo še vedno izredno podhranjeni.
 

Zdravstvo je na preizkušnji po celotni državi, na dan so prišle vse pomanjkljivosti in slabosti našega sistema. V Borovnici imamo zdravstveni dom, splošnega zdravnika in zobozdravnika. Je v načrtu kakšna nadgraditev oz. možnost razširitve programov, kot so psihiater, pediater, fizioterapija in glede na povečano število občanov, tudi kakšen zobozdravnik več?

Od nekdaj si želim, da bi se tudi občina preselila v območje zdravstvenega doma. Po nekaj letih prizadevanj imamo vse podlage, da gremo lahko v skupno investicijo z Lekarno Ljubljana, ki bi gradila prizidek. Mi pa v  prvem nadstropju združimo obstoječe stanovanje v občinske prostore. Ampak to ni tako  pomembno, kot to, da naša zdravstvena postaja postane živa, da je vitalna in da na ta način poskrbimo za prepotrebne vsebine. Ena izmed teh je pediater ali fizioterapija in to v pritličnih prostorih, ki smo jih že adaptirali za potrebe vrtca. Takoj, ko sprostimo varstvo, imamo na voljo sodobne prostore za katerokoli zdravstveno namembnost. 
 

Kar nekaj je pobud o izgradnji doma za starejše občane. Je ta projekt uresničljiv v občini kot je naša? Kaj pa možnost dnevnega varstva ali medgeneracijskega centra? Vemo, da bo takšnih potreb vse več. 

Glede na zdajšnjo evropsko perspektivo in spodbude v ta namen, se je oglasilo kar nekaj potencialnih vlagateljev. Najprej smo jih seznanili z lastniki zemljišč za tista območja, za katere menimo, da sodijo v ta namen. Kaj se dogaja in kakšni so pogoji investitorjev še ne vemo, ne dvomim pa v pripravljenost vseh. 
 

Kako ocenjujete delovanje društev? Včasih se zdi kot da so gonilna sila kraja. So po vašem mnenju dovolj cenjeni? 

Seveda in še kako. Naj bo to na športnem ali kulturnem področju. Tu tudi sam nosim odgovornost, da v času korona krize programi ne zamrejo, ker jih je nemogoče izvršiti. Nočemo prikrajšati društva kot taka. Ocenjevalcem sem zato dal usmeritve, da če jih že covid ni onemogočil, da jim tudi mi malo pogledamo skozi prste glede na pravilnike in izvedbe vseh teh programov, ki jih glede na razmere ni mogoče izpeljati. Srčno si želim, da ob pomanjkanju društvenih dejavnosti, kulture in športa vsi preživimo.

 

Kako uspešna je občina pri črpanju evropskih sredstev?

Največja investicija do zdaj je bil projekt P+R. S strani ministrstva za infrastrukturo smo dobili zemljišče vredno 190.000 € in 250.000 € sredstev za samo realizacijo tega projekta. Borovnica je sedma po številu potnikov v železniškem v Sloveniji, zato smo ponosni, da smo to naredili v dobro potnikom. Veseli me tudi, da so tudi Slovenske železnice prepoznale to potrebo in da gredo v smer popolne rekonstrukcije železniške postaje. Leta 2022 bo postaja na novo organizirana, z izven-nivojskimi prehodi, skratka, dobili bomo en čudovit urbani prometni center.
 

Na občinski upravi je zaposlenih 9 ljudi, kar je kar nekaj več kot še pred nekaj leti. Kako opravičujete povišano število zaposlenih? 

Ko sem prišel, nas je bilo z mano vred 5. Bil sem brez direktorja občinske uprave, imel sem samo komunalnega referenta, ki je bil polno zaposlen s projektom kanalizacije in čistilne naprave. Bili smo najbolj podhranjena občina po številu prebivalcev v Sloveniji. Zdaj nas je z mano vred 9, imamo tudi hišnika. S tem smo privarčevali ogromno denarja, ki smo ga morali prej za vsako malenkost plačevati komunali. Skratka, imamo pokrita vsa področja s strokovnimi delavci in lahko se kadrovsko primerjamo s podobnimi občinami. Smo optimizirani in to je zdaj tisto, ko se da delati. Ne more in ne sme biti župan v vlogi vodje projektov, ker enostavno ni strokovno usposobljen za vsa področja. Tudi strokovne kompetence tega ne dopuščajo.
 

Po nekaj letih verjetno lahko potegnete neke vzporednice pri gradnji novega blokovskega naselja. Je bila to po vašem mnenju dobra poteza za kraj? Smo bili na povečano število ljudi dobro pripravljeni ali sploh ne in kako se s tem spopadamo zdaj?

Borovnica ni pridobila tisto, kar je bilo pričakovano. Tudi socialna slika najemnikov prinaša proračunu veliko obremenitev. Da do tega ne bi prišlo, smo imeli priložnost, pa smo jo zapravili. Zato je treba odprto gledati na vse spremembe, ki prihajajo. Glede infrastrukture je zdaj na vrsti vrtec. Rodnost v Borovnici je velika, viša se tudi na ruralnih področjih. Praktično je Borovnica v demografskem pogledu eno najbolj rodnih področjih v Sloveniji. Ta trend se sicer zdaj malo ustavlja, tisti blokovski šok smo preživeli, 65 rojstev na letnem nivoju. To je botrovalo tudi vzpostavitvi treh razrednih oddelkov v šoli. Želim si, da rodnost ostane visoka in da se temu primerno krepimo - da ima vsak nekaj od tega. Po drugi strani pa ravno to strjeno območje potrebuje največ prostora. Ljudje, ki tukaj živijo, so hitro prepoznali, da Borovnica ni samo prostor okoli blokov. 
 

Pogrešate večjo vključenost novih občanov v delovanje kraja?

Jo pogrešam, ampak ravno naša lista Gibanje dobre volje to vključuje. Imamo predstavnika, ki na vseh nivojih organiziranosti stanovalcev v bloku pomaga pri sodelovanju ali reševanju problemov. Vključuje se tudi v delo pri športni vzgoji otrok.
 

Kako komentirate pobude za izgradnjo športnega objekta?

Seveda pozdravljam, a v nekem redosledu prioritet in finančnih ter prostorskih možnosti. Lahko to naredimo v območju, kjer si to želijo, a potrebo je treba skomunicirati na vseh nivojih. Potrebujemo ga, a potrebujemo tudi širitev vrtca, vodovod v Kotih in še marsikaj. Če skupaj najdemo ustrezne rešitve, da ne bomo šli na škodo drugega, jih takoj podprem.
 

Človek ob pogledu na objave na Facebook strani hitro dobi občutek, da veliko pozornosti namenjate raznoraznim električnim skirojem, polnilnicam električnih avtomobilov in ostalim alternativam in kot da je teden mobilnosti največji dogodek našega kraja. 

Mogoče je ta očitek opravičen, da je več posluha na tem področju, je pa tudi ogromno narejenega. Vsi ti projekti so povezani s prometno strategijo občine Borovnica. To pa je osnovni dokument, ki je podlaga za vsak nastop oz. kandidaturo kateregakoli projekta. Imamo strokovnega delavca na tem področju, ki obvlada ravno to in daje večjo pozornost razvoju trajnostne mobilnosti.
 

Boste kandidirali za tretji mandat?

Odvisno kako se bodo zaključile odprte zadeve. Zdrav sicer sem, včasih imam več energije, včasih manj, včasih uživam v tem, včasih pa sploh ne. Sploh takrat ne, ko ti nekdo očita določeno stvar, za katero nima osnove. Bi pa tukaj izpostavil še eno mojo prioriteto. V sodelovanju z občino Vrhnika, ministrstvom za infrastrukturo in ministrstvom za kulturo delamo na prepotrebnem obvozu pri gradu v Bistri. 
 

Kako bi na koncu nagovorili svoje občane?

Glede na to situacijo, kakršna je, je na vseh nas, da ohranjamo svoje zdravje, predvsem duševno. Opažam, da so pritiski na občinsko upravo posledica nevrotičnih stanj in smo večkrat postavljeni v vlogo terapevtov. Opažam, da si občani bolj kot kdaj prej želijo pogovora. Vsak mora vse narediti zase in svoje bližnje, da jih čim bolj zaščiti in tudi praktično živi polno in zdravo življenje.
 

Pa končajva bolj sladko. Kateri je vaš najljubši med? 

Odvisno kdaj. Najljubši za kruh je kostanjev, najboljši ob sveži žemljici, maslu in lipovem čaju je lipov, najbolj zdrav pa je hojev od čebelarja Bogdana. 

 

Z županom Občine Borovnica Bojanom Čebelo se je pogovarjal Rok Mihevc

Oglejte si tudi