Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

Trilogija o borovniški knjižnici

“Knjižnica je dnevna soba kraja, ki daje vtis o občini,” je ena izmed misli, ki jo je knjižničarka Simona Stražišar na občinski seji položila na srce vsem borovniškim svetnikom pred glasovanjem o nadaljevanju razreševanje te problematike. In če je že kazalo, da bo dokument investicijskega projekta ureditve Knjižnice dr. Marje Boršnik, ki je edini dokument, ki ga o tem sprejema občinski svet, kljub mnogim pomislekom le dobil podporo, pa se je zapletlo. Kot bi brali pravo trilogijo o borovniški knjižnici.

Kot je že znano, se je klobčič razreševanja dolgoletne prostorske stiske naše knjižnice začel počasi, a vztrajno razpletati. Prostori so po nakupu nekdanje trgovine Jurček zagotovljeni, zdaj je na vrsti investicijski del, nakup opreme, ureditev splošne podobe ... Na februarski seji so se svetniki strinjali, da je idejna zasnova dobra, zavrnili pa so sprejem investicijskega dokumenta, ker da je cena občutno previsoka. Na tokratni aprilski seji so imeli občinska uprava in svetniki novo priložnost, da se naredi korak dlje. Župan Bojan Čebela je investicijo primerjal s podobno v Rakeku, kjer so bile številke še višje. Priznal je, da so cene visoke, a da tako v gradbeništvu je, sploh v zadnjem letu, ko številke rastejo v nebo.

Tudi svetnik Peter Svete je naložbo primerjal z nekaterimi ostalimi v občini, predvsem s prizidkom šole in ugotovil, da bi bila na kvadratni meter za približno 100 evrov višja (z vrednostjo nakupa objekta). Kot predsednik odbora za družbene dejavnosti je predstavil stališče, da so kljub pomislekom o visokih cenah za nadaljevanje te zgodbe, a da morajo biti odgovorni do javnih financ in najti presek med obema stranema.  Dvom o realnih številkah je podal tudi Peter Črnilogar, in sicer na podlagi lastnih ugotovitev ponudb nekaterih opremljevalcev. Aljoša Žerjav je zagotovil, da ni nihče proti novi knjižnici, a da sam žal ne more mimo prenapihnjenih cen, predvsem inštalacijskih del. Nina Scortegagna Kavčnik je dejala, da bo kljub predragemu projektu glasovala za nadaljevanje del, saj ne želi biti soodgovorna za morebitne nesreče v dotrajani stavbi, kjer je že dolga leta borovniška knjižnica.

Zbrane sta pred glasovanjem nagovorili tudi knjižničarka Simona Stražišar in direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonja Žakelj. Obe sta svetnikom položili na srce, da gre za nujno naložbo, ki pa za kvaliteto izvedbe terja tudi nekaj več financ. Predstavili sta tudi dva primera dobrih praks gradnje knjižnic v Kobaridu, ki se ponaša za eno najlepših evropskih knjižnic in v Selnici ob Dravi. Prav celostna podoba knjižnice, ki je center kraja in daje vtis občine, bi morala biti vsem pred očmi, je spodbudila knjižničarka Simona. “Sanjam o knjižnici, ki bi kazala lokalno okolje, kako se združuje umetnost, znanje in kultura kraja … ki bi imela tudi spominsko sobo, posvečeno domačim zaslužnim ljudem.” Prav ob nedavni obletnici ustanovitve slovenske Univerze, za katero so zaslužni tudi nekateri Borovničani in neurejenem arhivu zapuščine dr. Marje Boršnik kar v škatlah v kletnih prostorih zdravstvenega doma, je izrazila sram, da je stanje takšno, kot je. “Mi pa se poglabljamo v vsako polico, vsak vijak, stol …” Pritrdil ji je župan, ki v investiciji ne vidi razkošja in nanjo gleda kot na rešitev pomanjkanja prostora tudi za izražanje bogate vsebine, ki jo ima Borovnica. Pozval je k podpori naložbe, da bi v čim krajšem času preselili knjižnico v nove prostore, saj se izteka tudi najemna pogodba z župnijo, ki ima tudi svoje načrte in ideje za ureditev dotrajane stavbe.

Direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonja Žakelj, v okrilje katere spada naša borovniška, je pohvalila občino, da na letni ravni zelo dobro poskrbi za sofinanciranje knjižnične dejavnosti, a je velika težava prostor. “Javna knjižnica je eden redkih prostorov, kjer lahko človek prebije ure in ure, ne da bi za to kaj plačal, kupil, razlagal ali pojasnjeval. Skrbi za neformalno izobraževanje in je v podporo formalnemu, je prostor za srečevanja in različne dejavnosti vseh. Deluje kot socialni korektiv, ki zmanjšuje družbeno izključenost najbolj ranljivih skupin. Za uresničevanje navedenega pa mora imeti knjižnica primerne prostore. Sedanji so neustrezni zaradi premajhne kvadrature, dotrajanosti prostorov, neprimernega dostopa za starejše, mamice z majhnimi otroki in za gibalno ovirane osebe,” je povedala direktorica in ob tem spomnila tudi na pomen lokalne knjižnice v izrednih razmerah epidemije. Opozorila je, da je treba upoštevati zahteve stroke in kvaliteto, pri tem pa s slikovnim materialom postregla s primerom premalo kvalitetne obnove strehe vrhniške knjižnice in kasnejšim zamakanjem. Da bi lahko občane čim prej povabili v novo borovniško knjižnico, je svetnike pozvala, da imajo po dolgoletnih prizadevanjih za primerne prostore knjižnične dejavnosti, zdaj le realno možnost, da to zagotovijo.

Kot rečeno so imeli svetniki največ pomislekov prav zaradi visokih cen, pa tudi zaradi slabih izkušenj in nezaupanja občinski upravi pri vodenju takšnih projektov, zato je pred glasovanjem na mizo prišel predlog, da bi skupina svetnikov sodelovala pri pripravi nadaljnih korakov in bi se aktivno vključila v preverbo cen. Sledil je nekajminutni odmor za premislek in kazalo je, da bodo svetniki vse skupaj večinsko podprli. A so podali še en predlog, in sicer, da bi uvedli dodatno varovalko, da občinski svet sprejme tudi PZI – Projekt za izvedbo. Župan je potezo označil za nezaslišno in poniževanje prve vrste, saj da bi s tem občino počasi vodili svetniki, ki niti nimajo pristojnosti nad tem in bi “pamet solili tisti, ki še nikoli niso vodili kakršnekoli investicije”. Tako župan tega predloga niti ni dal na glasovanje, zato so tudi svetniki zavrnili nadaljevanje “investicijskega projekta ureditve Knjižnice dr. Marje Boršnik v Borovnici”, čeprav, kot so poudarili, se vsi močno zavzemajo za novo knjižnico. In nadaljevanje napete trilogije tako še sledi …

Seveda pa so na občinski seji pozornost namenili tudi drugim aktualnim zadevam. Andreja Čampo je zanimalo, kako je z vodotokom Malence, Petra Črnilogarja ali bo možnost protihrupnih ograj ob železnici tudi pri nas, Janko Smole je povprašal o aktivnostih pokritega postajališča za otroke na Bregu, Tine Palčič o napredku ureditve mosta v Jelah, Marko Žitko pa o atletski stezi na igrišču. Matjaž Ocepek je opozoril na slab odziv občinske uprave pri slovesu dveh pomembnih Borovničanov – nekdanjega župana Alojza Močnika in častnega občana Frančiška Drašlerja, saj je pri tem pričakoval najmanj žalno sejo. Župan je dejal, da je tudi sam imel slabo vesti v teh primerih, a da je v omejenih pogojih epidemije težko sklicati že navadno občinsko sejo.

Svetniki so sprejeli še nekatere pravno formalne dopolnitve različnih pravilnikov na področju športa in kulture ter odlokov o tržnicah, pokopališke dejavnosti in ustanovitvi vaških odborov. Občinska urbanistka Irena Papež je predstavila aktivnosti pri prostorskem planiranju in gospodarjenju z nepremičninami, svetniki pa so se seznanili tudi s postopkom sprememb odloka o ustanovitvi in organiziranju Komunalnega podjetja Vrhnika in o spremembah in dopolnitvah načrta Struge – območja nekdanjega Lika. Kaj več o tem pa v prihodnjih številkah Našega časopisa.


Rok Mihevc

Oglejte si tudi