Študent naj bo, so rekli in Febo (Matic Stražišar) se je pričel napravljati za odhod v Ljubljano. Sit »zelja, segedina, zelja s fižolom, zelja brez fižola, pa zelja z zeljem, skratka zelja na petek in svetek,« je v siju belega mesta že videl obrise pomfrija, burekov, kebabov ipd. Moderne meščanske kulture pa se je pričel navajati že kar na vasi. Tako sta s kolegom na motorju odbrzela v center Borovnice, lovit Pokemone. Pa so bili zgolj policisti tisti, ki so ujeli njiju. Prihod v Ljubljano zatem vendarle ni bil takšno uresničenje sanj, kot si je Febo predstavljal. Dekleta prav tako ni ujel, saj mu je bilo do floorballa bolj kot folklore, in še tisti nesramno dišeči kebab mu je boleče obležal nekje v kotu nad vranico. Še kamnu bi se zasmilil tako skrivenčen, pa da se ne bi mami ob vrnitvi domov. Je že tako, da se »človek vedno vrne tja, kjer sta srce in pogreto zelje doma.«
Zgodba je bila seveda v živo dosti slikovitejša, še posebej ker so jo prepletli plesalci in plesalke FS Šumnik, ki se urijo pod vodstvom Sabine Mrzlikar in Jerneje Grdadolnik. Odplesali so nam belokranjske in goričke plese, podali pa so se tudi v sodobno Ljubljano in odščipnili košček njenih legend - Povodnega moža, ki tokrat Urške začuda ni odnesel med valove Ljubljanice. Notranjske plese, kot tudi igre, s katerimi so se nekoč kratkočasili otroci na naših koncih, pa je uprizorila kar 24-glava otroška folklorna skupina Coklarčkov, pod vodstvom Sare Košir in Kristine Košir. Seveda brez spretne glasbene spremljave ne bi šlo. To so zagotovili glasbeniki Grega Čepon, Eva Grmek in Martin Grdadolnik, manjkal pa ni niti slavni narodnozabavni ansambel Livada. V pestrem večeru so nekako utegnili najti celo prostor za goste - skupino »Wild West Country Club Line Dance«, katerih plese moja generacija pozna še iz filmov John Wayna in Clinta Eastwooda.
Uspešni večer je minil v znamenju mnogih aplavzov, dvorana začuda ni počila po šivih, izkupiček prireditve pa je šel za pokritje stroškov in zdravljenje 18-letne Nastje.
Damjan Debevec, Foto: DD