"Ko sem se preselila v Borovnico, sem šla najprej v knjižnico."

Če v Borovnici še nimamo nove knjižnice, pa imamo že kar nekaj knjigobežnic. Nov »hotel za knjige« je postavljen na Rimski cesti pri Jani Sedej, ki zase pravi, da je velika ljubiteljica knjig, sploh starih. Veliko ljudi ve, da jih ima rada in zato jih tudi kar nekaj prinesejo. Koliko ji knjige pomenijo, je zgovoren že podatek, da jih ima na svojih knjižnih policah čez tisoč.

In da bi imel korist od njih še kdo, je prišla na idejo o postavitvi lastne knjigobežnice. Zamisel je zorela kar nekaj časa, k realizaciji pa jo je spodbudil tudi sprehod do Paškega mostu, kjer je opazila domačo knjigobežnico pri Marku Šuštaršiču. Omenila mu je idejo, sam pa ji je obljubil izdelavo, če priskrbi starinska okna. Tega je dobila pri nekdanjemu sošolcu Anžetu iz srednje šole iz Lesc in tako je ta projekt »skupek dobre volje več ljudi, ne samo mene. Kar naenkrat je bilo veliko pozitivnih ljudi z veliko pozitivne energije na kupu«.
Pa so jo naredili in postavili. Jana si jo je želela otvoriti tudi s kratkim in preprostim kulturnim programom, a žal epidemične razmere tega niso dovoljevale. Je pa toliko bolj navdušena nad odzivom ljudi, ki so bili na začetku bolj »previdni« z vprašanji, kaj to sploh je, kasneje se ja namen »odnesi ali prinesi« kar prijel. »Veliko bolj grejo otroške knjige kot odrasle. Na sprehodu se ustavljajo starši z majhnimi otroki«. Prav zato, da bi vse skupaj postalo še bolj prijetno, ima v načrtu še postavitev kakšne klopce, da se na sprehodu družina malo spočije ali z otrokom pogleda kakšno slikanico. Trenutno se knjigobežnica bolj prazni kot polni, zato Jana vabi, »da prinesete kakšno knjigo, ki ste jo prebrali, se vam zdi dobra in bi želeli, da jo še kdo drug dobi v roke«. Vesela bo tudi poezije.
Kot velika ljubiteljica knjig si zelo želi nove knjižnice, zato je vesela, da se stvari premikajo v tej smeri. »Knjižnica se mi zdi srce vasi. Ko sem se preselila v Borovnico, sem šla najprej v knjižnico. Tudi naša borovniška knjižnica ima dušo in Simona ter Tina sta knjižničarki z veliko začetnico. Tudi pri tem projektu sta se spomnili name in tako je knjižnica donirala nekaj odpisanih knjig. Name pa sta mislili tudi v času karanten, ko me je pri vhodu čakala škatla polna dobrih knjig.«
Na leto prebere približno sto knjig, najraje pa ima literaturo, ki se dotika tematike 2. svetovne vojne in Auschwitza. In katere naslove bi priporočila za branje? "Hana", "V morju zrnce soli", "Skrivno življenje čebel", "Tam, kjer pojejo raki"

"Odnesi, prinesi, zamenjaj, sposodi si ..."

... Za »presekati« ali branje ob morju pa si seveda privošči tudi kakšen ljubezenski roman ali dober triler. Ker ima verjetno, kot pravi sama, veliko somišljenikov, ki radi berejo, se igra tudi z idejo, ko bodo seveda novi prostori to dovoljevali, o ustanovitvi bralnega kluba. »Zanimivo bi se bilo dobivati enkrat mesečno in si izmenjevati mnenja o prebrani knjigi. Luštna bi bila tudi borovniška bralna značka, kot bralni izziv Borovničanov. Želim si, da čim več ljudi poseže po knjigah, četudi dobijo veliko informacij na internetu. Da je knjiga tista, v katero bodo šli iskati informacije.« Tudi kot vzgojiteljica skuša otrokom privzgojiti lep odnos do knjige. »Knjiga ni igrača in jih je že zgodaj treba naučiti spoštovanja do pisnega izročila.«
Tako izgovori, da ne morete brati, ker so knjižnice zaprte v času karanten ali da niste njihov član ali pa da se zaradi varnosti bojite vstopiti v našo borovniško, zdaj odpadejo. Le pribežite mimo mnogih borovniških knjigobežnic.

Rok Mihevc