Občinski svet Občine Bohinj je na 11. redni seji sprejel Odlok o plovbnem režimu v Občini Bohinj. Usklajevanja glede samega režima so bila dolgotrajna in v odloku je upoštevana vrsta pripomb Bohinjk in Bohinjcev, sprejet pa je bil enotno z izjemo enega vzdržanega glasu.
Tako smo se Bohinjke in Bohinjci soglasno odločili, da želimo po Bohinjskem jezeru in Savi Bohinjki omogočiti plovbo različnim plovilom, vendar pod določenimi pogoji. Te pogoje nalagajo državni predpisi, predvsem Zakon o plovbi po celinskih vodah, Zakon o TNP in nenazadnje Uredba o referenčnem jezeru, s katero je država Bohinjsko jezero razglasila za referenčno, kar je lahko naredila predvsem zaradi kakovosti vode, ki je posledica izgradnje kanalizacijskega sistema, v katerega je Občina Bohinj v zadnjih letih vložila veliko sredstev.
Prav tako je odlok posledica predpisov o varstvu okolja, ohranjanju narave in voda, sladkovodnega ribištva in urejanja prostora ter naravne danosti in drugih pogojev, ki zagotavljajo varstvo človeškega življenja in okolja. Skratka, Občina Bohinj s tem odlokom ustvarja pogoje za plovbo in predvsem plovbni red, ki ga bodo morala upoštevati vsa različna plovila. Zato nikakor ne sprejmem kritike, da kogarkoli pri njegovi dejavnosti onemogočamo! Z odlokom namreč sistemsko urejamo plovbo po Bohinjskem jezeru in Savi Bohinjki.
Tako so se enotno odločili svetniki, ki predstavljajo vse občane, zame kot župana pa je takšna odločitev dokončna in sem jo dolžen izvajati. Že letos bomo uredili pomole v zalivu Pod skalco in vstopno-izstopna mesta (investicija bo okvirno znašala 50.000 evrov), s čimer bomo vsem uporabnikom različnih plovil omogočili uporabo ustrezne infrastrukture pod enakimi pogoji, zapisanimi v odloku.
Treba se je vprašati, zakaj je nastal problem izven Bohinja, med dosedanjimi uporabniki, ki jezero in Savo Bohinjko uporabljajo predvsem v letni sezoni. Ti so namreč mnenja, da občina nima pravice zaračunavati dveh evrov na dan oziroma 20 evrov na leto za uporabo vstopno-izstopnih mest, pri tem pa se sklicujejo na javno dobro. A so v veliki zmoti, nihče ne bo zaračunaval jezera ali Save, zaračunavala se bo uporaba infrastrukture, in sicer za vse enako.
Javno dobro je namreč definirano kot dobro, ki je pod enakimi pogoji dostopno vsem. Primeri javnega dobra so Slap Savica, Blejski vintgar, Postojnska jama itd. In ta so proti plačilu dostopna vsem, kajti plačilo vstopnine omogoča urejene poti, železnico itd. In prav tako se bo plačevala infrastruktura ob jezeru in Savi Bohinjki.
Poleg tega Bohinjsko jezero ni katerokoli jezero, ampak leži (ne po naši volji) v Triglavskem narodnem parku. Primerjava je možna s Kraljevskim jezerom (König See) v Berchtesgadnu, ki prav tako leži v nacionalnem parku in po njem ni dovoljena nobena rekreacijska dejavnost s plovili, razen plovba 17 ladij, ki prevažajo turiste. Na Bohinjskem jezeru se s tako ureditvijo ne bi nikoli strinjal. Ravno zato smo pripravili odlok, ki omogoča vse dejavnosti plovbe in ki so ga sprejeli občinski svetniki na februarski seji.
Ob tem je zanimiva reakcija slovenskih veslačev (med njimi so sicer tudi redki Bohinjci), ki so protestirali pri nas v Bohinju, pa čeprav niso naši občani. Zanimivo bi bilo videti, kako Bohinjke in Bohinjci protestiramo pred Mestno hišo v Ljubljani zaradi ljubljanskih odlokov. Definicije, da je Bohinjsko jezero tudi njihovo, držijo, a zanje žal le takrat, ko je treba uživati, ko pa je potrebno poskrbeti za red in čistočo, Bohinjci ostanemo sami. Kar neverjetno je, da bi nekdo izven Bohinja diktiral tempo življenja Bohinjcem. Sam pa sem odgovoren le svojim občankam in občanom, ne celi Sloveniji. Sem pač ponosen Bohinjec, cenim svoje občanke in občane, zato jim bom vedno stopil v bran. Za konec pa še dejstvo. Bohinjci smo se odločili, da urejamo svoje zadeve sami. Vsi, ki jim to ni všeč, naj si izberejo drugo destinacijo. Tudi mi se moramo držati predpisov, ki veljajo v drugih občinah, kadar jih obiščemo – tako na primer v Ljubljani, Kranju, Piranu in povsod drugje parkiramo na urejenih parkiriščih in plačamo parkirnino brez slabe volje in komentarjev.
S spoštovanjem!
Župan Franc Kramar, univ. dipl. ing. les.
