Nina Odar:

Vsi učenci in dijaki se trenutno že več kot tri mesece šolamo od doma. Sprva sem se malce veselila, ampak le za kratek čas. Ker šolanje postaja dolgotrajno in naporno, že komaj čakam na ponovni prihod v šolo.

Tak način šolanja ni primeren, saj znanje ni pridobljeno in ocenjeno na pravilen način. Precej lažje bi bilo v šoli poslušati in slediti pouku kot pa doma vstajati ob 8. uri in imeti dve videokonferenci nekegapredmeta na dan. Seveda sem najprej mislila, da bo šolanje potekalo na tak način, kot je bilo spomladi, a temu ni tako. V trenutni situaciji se večkrat vprašam: Koliko časa bo šolanje na tak način še potekalo? Zakaj se šole ne odprejo in bi npr. pri pouku vsi ves čas nosili maske? Ali je smiselno sploh nadaljevati šolanje na daljavo, saj nimajo vsi računalniške opreme ali pa si je ne morejo privoščiti? Je naše osvojeno znanje enako kot pred izrednimi razmerami? Kako se izobraževati še naprej in zdržati v teh razmerah ter opraviti vse svoje zadolžitve?

Resnično menim, da je edina rešitev odprtje vseh šol, fakultet in vrtcev, saj bi le na tak način normalno lahko sodelovali in si v živo s sošolci pomagali. Da bi preprečili siromašenje znanja, bi šolarji morali biti ocenjeni, ampak na nekoliko drugačen način, torej s sprotnimi preverjanji, učnimi listi, govornimi nastopi, projektnimi nalogami itd., vse to pa bi morali res sami narediti. Seveda ima vsak možnost goljufanja na vse možne načine, kar je odvisno predvsem od naše iznajdljivosti. Trenutni način preverjanja in ocenjevanja znanja se mi ne zdi primeren in ustrezen, vendar imamo zaenkrat le to. Sama se zavedam, da pridobljene ocene niso vedno realne.

Jerneja Sodja:

Za nami je že več tednov šolanja na daljavo in ne zdi se, kot da bo kmalu konec. Kakšne so prednosti in slabosti takega načina učenja? Kako se bodo posledice učenja na daljavo kazale v prihodnosti? Kakšna je rešitev za pridobitev enakega znanja, kot bi ga pridobili v šoli? 

Meni šolanje na daljavo ugaja, saj lahko spim dve uri in pol več, prej pridem iz šole domov in imam več časa za druge aktivnosti. Čeprav pouk poteka na drugačen način, je pri večini predmetov snov dobro razložena. Sama delam sproti in pri urah poslušam snov, čeprav kdaj pa kdaj zraven ležim v postelji ali na kavču, vseeno sledim pouku. Pogrešam pa stik s sošolci in učitelji, pogrešam ure športne vzgoje in kave s prijatelji. 

Ker so okoliščine učenja precej drugačne in težje, je tudi znanje lahko precej slabše. Rešitev tega problema je sprotno učenje, poslušanje pri urah, sodelovanje pri pouku in opravljanje domačih nalog. Vse to lahko počnem tudi na kavču s prigrizki in pijačo. Zelo pa pomaga tudi pošteno pisanje testov brez uporabe pripomočkov. 

Jure Medja:

Šolanje na daljavo, ki ga imamo že kar nekaj časa, je v nekaterih stvareh dobro, v nekaterih pa slabo. Problem šolanja na daljavo je, da se zaradi težje posredovane razlage učenci manj naučimo in imamo nižji standard znanja. Zdi se mi, da bomo na maturi in kasneje na višjih šolah ali fakultetah mogoče manj uspešni. 

Po mojem mnenju bomo imeli šolanje na daljavo še kar nekaj časa zaradi ponovnega povečanja okužb, zato bi bilo dobro, da bi se številke začele obračati navzdol in da bi počasi začeli sproščati ukrepe. Šolanje na daljavo mi je všeč, saj se mi ni treba vsak dan voziti v šolo in zaradi šole na daljavo ne občutim toliko stresa, kot če bi bil v šoli. 

Nika Markelj:

V zadnjih tednih smo šolo opravili kar doma izza zaslonov naših računalnikov. Meni je to seveda zelo spremenilo potek dneva in količino učenja, vendar precej na bolje. V tem času sem se že navadila na tako šolanje in mi je kar všeč, saj se mi ni treba zbujati tako zgodaj in nato loviti avtobusa ter začetka pouka. Dan poteka veliko bolj mirno, čeprav imamo dnevno veliko videokonferenc. Tako šolanje mi ne povzroča težav in mislim, da tudi drugim sošolcem ne prav dosti.     

V decembru smo imeli tudi veliko testov, na katere smo se morali pripraviti. Čeprav smo imeli možnost prepisovanja, sem se jaz kljub temu naučila obravnavano snov. Upam, da so se tudi ostali.

Zbrala in uredila: Ana Hlebanja, prof. slov.